Gospe in gospodje, dovolite mi, da vas za nekaj minut povabim v Colnpark. Naselje lesenih hiš, nedaleč stran od častitljivega angleškega Oxforda, sicer šele nastaja tu blizu, v Ribnici, a je, mislim, vredno krajšega obiska. Preden si ga ogledamo, morda le trenutek uvodnega premisleka.
Riko hiše: vrnitev k lesu. Arhitektura, načrtovanje prostora in gradbeništvo imajo danes poslanstvo, ki presega zgolj estetske in tudi samo bivalne kategorije. Celovito dojeta arhitektura jemlje nase odgovornost za trajnostni razvoj v prostorskem, ekološkem in socialnem pomenu. Iz tega načela izhaja, da naj bo vsakršen poseg v prostor čim manj moteč in rušilen, stavba pa premišljeno postavljena in zgrajena s čim manj gradiva in čim manj različnimi elementi tako, da bo zagotavljala odvijanje dejavnosti ob čim manjši porabi energije in drugih stroškov obratovanja.
Običajna gradnja tem zahtevam ne ustreza – potratna je, neudobna, tehnološko zastarela, počasna v izvedbi, zapletena za preurejanje in rušenje, neprimerna za reciklažo. Montažna gradnja iz lesa je lahko prava alternativa. Z mislijo na evropskega kupca, ki si želi ekonomične gradnje, pristaja na individualni pristop v oblikovanju prostora in je ekološko osveščen, smo v podjetju Riko hiše razvili leseno masivno bio hišo kot odgovor na okoljske, estetske in življenjske standarde današnjega dne.
Colnpark. Naš referenčni projekt je nastal v sodelovanju z angleškim investitorjem, ki je v svojem konceptu izhajal iz predpostavk: neokrnjena narava, ekološka in nizko-energijska gradnja ter vrhunski dizajn. To naj bi mu nudili in uresničili idilična vas Leachlade v bližini Oxforda, izkušeni slovenski gradbenik lesenih hiš podjetje Riko hiše in sloviti dizajnerji Phillipe Starck, Jade Jagger in Yoo studio.
Poglejmo si najprej film.
Videli smo torej naselje, ki je v marsičem netipično za naše predstave o sodobni gradnji: leseno, s prefabriciranimi hišami, ki se ne držijo togo začrtanih standardov, ampak so prirejene individualnim željam naročnikov oziroma stanovalcev. Rikov sistem lesene gradnje se je v tem konceptu izkazal kot idealen. S svojo vlogo smo bili izjemno zadovoljni: vseskozi smo bili vključeni v projekt, tako da smo s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k uspešni izvedbi. Najboljše, kar ponujamo, je investitor sprejel in kasneje še nadgradil.
Kaj so naša načela?
Leseno je ekološko. Nizko energijska in eko gradnja skorjada ni več stvar izbire. Nanjo smo obsojeni. Hit dneva so energetsko varčne tehnologije in energetsko nepotratni materiali. Les je najbolj varčna snov med vsemi gradivi in surovinami. Je naravno obnovljiv in ustreza načelom trajnostnega razvoja.
Naravni material narekuje naravi prijazno gradnjo. Rikove hiše nastajajo s prefabricirano gradnjo, ki obremenjuje okolje manj intenzivno in manj časa. Smreka, ki se največ uporablja, izhaja iz lokalnega pogozdenega bazena; tako zmanjšujemo negativne učinke pri transportu. Tudi ostala gradiva poleg lesa – izolacija iz lesnih vlaken, premazi, veziva – so ekološka.
Primerjajte gradnjo iz lesa z nizko-energijsko hišo iz armiranega betona. Predstavljajte si ogromne industrijske komplekse za proizvodnjo železa, cementa in izolacijskega materiala. Sodobno gradbeništvo je eden največjih porabnikov energije, ki v vseh svojih fazah sprosti neznansko količino CO2. Pasivna hiša iz energetsko potratnih materialov je svojo domnevno prednost pokurila in prekurila, preden so se stanovalci vselili vanjo.
Leseno je individualno. Lesena hiša opravlja svoje ekološko poslanstvo tudi po vselitvi. Ker potrebuje toliko manj energije za gretje in hlajenje, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.
Riko hiša računa na osveščene prebivalce, ni tipska, temveč naravnana na individualna pričakovanje posameznih kupcev in investitorjev. Sistem je v svoji zasnovi čim manj opredeljen in se lahko prilagaja vsakokratnim načrtom in idejam.
Korenine in krila. Sodobna razvojna filozofija »korenin in kril« pravi, da uspešne zgodbe spleta zvestoba lokalni tradiciji z globalnim zamahom. Močno gozdnato okolje, iz katerega izhaja naše podjetje, je zavezano tradiciji obdelovanja lesa. Spretni rokodelci iz Ribnice so že leta 1492 pridobili cesarjev patent za prodajo doma narejenih lesenih izdelkov iz posušenega lesa, tako imenovane suhe robe. Rikove hiše nadaljujejo in nadgrajujejo večstoletno dejavnost, jo na najboljše možne načine plemenitijo in širijo daleč po svetu.
To svojo prednost gojimo in tudi poudarjamo. Škrabčeva domačija v Ribnici, s katere izhajamo lastniki Rika, ohranja odličen hommage tej častitljivi tradiciji. Ta Rikov mali etnografski muzej s sodobnim lesenim konferenčnim in prireditvenim centrom sta pomembno shajališče poslovnih partnerjev in kulturno središče. Sleherni kupec, ki se odloča za nakup Riko hiše, je povabljen na domačijo, kjer si ogleda naš odnos do presežkov, ki jih ponuja lokalno okolje in njegova dediščina.
Rikov pristop je navdušil tudi investitorja Colnparka. Prevzel je filozofijo, ki ponuja presežke lokalnega okolja, jo usmeril v svoj projekt in jo razdelal do detajlov. Poleg upravljanja okolice se bodočim stanovalcem ponuja široka pahljača dejavnosti v neposredni okolici. Colnpark ponuja nakupovanje na lokalnem kmečkem trgu živil, ribolov, jahanje, lov, številne starinarnice, itd. Vse skupaj je seveda odlična spodbuda za razvoj in rast presežkov v samem kraju. Je najbolj referenčen projekt, ki celovito predstavi Rikov način razmišljanj in gradnje. Ob bok temu bi lahko tudi izpostavil manjše projekte po naših trgih Švedske, Nemčije, Avstrije, Švice, Francije, Velike Britanije, Irske.
Leseno je perspektivno. Seveda ima vsako izboljšanje svojo ceno. Nizkoenergijska in ekološka lesena gradnja pobere večji začetni vložek, vendar se investicija že zdaj dokazano povrne v nekaj letih. V prihodnje, ko se bodo stroški ogrevanja in ohlajevanja drastično povečali – in to ni nobena daljna prihodnost, govorim o bližnjih petih letih – se bo ta čas še skrajšal.
EU – tu se seveda obračam naravnost na vas, spoštovani gospodje in gospe – lahko dejavno spodbudi ekološko osveščene državljane in jim pomaga, če je pripravljena z njimi deliti vložek v energetsko varčne gradnje. Tako kot recimo italijanska država, ki kupcu take hiše povrne do polovice davka na kupnino in mu to prizna tudi na vse dele hiše, ki so varčni z energijo. V Nemčiji dobi kupec hiše dobropis od 3000 do 10000 € glede na količino lesa. Seveda pa je tudi pri podeljevanju certifikatov o energetski varčnosti objektov pomembno vedeti, koliko energije je bilo vložene v njihovo gradnjo oz. koliko ekvivalentov CO2 se je sprostilo pri nastajanju objekta, upoštevajoč materiale in tehnologijo gradnje.
Samo za fascinantno ilustracijo: če bi v Evropi za 1o % povečali delež na novo zgrajenih hiš iz lesa, bi za 25 % odstotkov na leto zmanjšali količino CO2, predvideno s kjotskim protokolom. Skandinavske in druge neevropske države – tudi najbolj razvite, kot so ZDA, Kanada in Japonska – gradijo iz lesa. Južna in osrednja Evropa se jim pridružuje počasi, predsodek do lesa pa se kaže tudi v tem, da državne administracije svojih gradenj še ne izvajajo v lesu in tako ne dajejo zgleda državljanom. Postavili smo že kar nekaj večjih gradenj po različnih državah, ki rabijo javnim ustanovam, kot so vrtci, šole, hoteli itd, in rečem lahko, da je to zgled energetsko varčne gradnje, ki najbolj prepriča.
Lesene hiše so bile, kot rečeno, na tem delu Evrope odpravljene zaradi grozečih požarov. Danes se kakor požar širi ogroženost okolja in nas skupaj z njim. Ne bo prvič, da bomo obrnili zgodovinsko izkušnjo in paradigmo – tokrat s tem, da se obračamo in vračamo nazaj k lesu kot odličnemu gradivu. Proizvedli smo pač paradoks, ko moramo bivališča, ki si jih je človek izmislil zato, da so ga zavarovala pred okoljem, prilagoditi tako, da bodo varovala okolje pred nami. Mislim in verjamem, da je tole kratko srečanje majhen korak v pravo smer in se vam zahvaljujem za priložnost in pozornost.
