Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je na današnjem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu odgovarjal na poslanska vprašanja.
Na vprašanje, ali lahko Svet razloži svoje cilje pred bližajočo se konferenco pogodbenic, ki bo potekala med 12. in 30. majem 2008 v Bonnu oziroma na kakšen način namerava Svet vključiti poslance Evropskega parlamenta v delegacijo Skupnosti na konferenci, ki ga je v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane Svetu zastavil Miroslav Ouzký, je dejal:
»Kot veste, je biotska raznovrstnost poleg podnebnih sprememb glavna prednostna naloga predsedstva na področju okolja. Deveto zasedanje konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 9), ki bo maja 2008 v Bonnu, bo zato pomemben dogodek za Evropsko unijo na splošno, še zlasti pa za slovensko predsedstvo.
Svet se je v okviru 18-mesečnega programa predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije intenzivno pripravljal na to pomembno zasedanje, da bi bilo uspešno z vidika boljšega varstva in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti na globalni ravni. Opozoril je, da se je EU zavezala k uresničevanju globalnega cilja, v okviru katerega namerava do leta 2010 znatno zmanjšati stopnje izgube biotske raznovrstnosti, ter k uresničevanju cilja na ravni EU, da se v Evropi do leta 2010 zaustavi upadanje biotske raznovrstnosti. Svet je tudi poudaril, da se EU zavzema za aktivno in konstruktivno vlogo in da si bo na konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti maja 2008 prizadevala za velikopotezne, a hkrati uresničljive izide zasedanja. Svet je med drugim tudi izpostavil, da so za dosego globalnega cilja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki naj bi ga dosegli do leta 2010, nujno potrebna vztrajna prizadevanja na vseh ravneh in nadaljnji konkretni ukrepi. Za doseganje 2010 biodiverzitetnega cilja je nujno izvajanje Konvencije tako na nacionalni kot tudi EU ravni. EU se je politično zavezala za uresničevanje vseh treh ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti, to je varstvo in trajnostna raba biotske raznovrstnosti in dostop do genskih virov ter delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Svet je sprejel sklepe, prvič junija 2007, drugič pa 3. marca letos, v katerih je določil prednostne naloge EU za deveto konferenco pogodbenic. Med drugim je poudaril naslednje prednostne naloge, v okviru katerih je treba:
Na zasedanju se bo obravnavalo več kot 20 različnih vsebin in izpostavil sem samo tiste, za katere Svet meni, da so ključnega pomena za doseganje ciljev Konvencije in predvsem 2010 biodiverzitetnega cilja. To je zadnje zasedanje pred letom 2010 in zato zadnji mejnik za sprejetje konkretnih ukrepov. Ker je deveto zasedanje pogodbenic Konvencije v Evropi je za EU še toliko pomembnejše, da izpostavi svoje prioritete in prizadevanja.
Z zvezi s četrtim zasedanjem pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti (COP-MOP 4) želi Svet sprejeti nadaljnje ukrepe za določitev učinkovitih mednarodnih pravil glede čezmejnega gibanja gensko spremenjenih organizmov. Glavni cilj tega zasedanja bo doseči dogovor o mednarodnih pravilih in postopkih na področju odgovornosti in nadomestila za škodo, ki nastane zaradi čezmejnega gibanja gensko spremenjenih organizmov. Stališče Sveta za to zasedanje je opisano v sklepih z dne 3. marca.
Svet meni, da je četrto zasedanje pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti poleg tega tudi priložnost za pregled in oceno prvih pet let implementacije Protokola in na osnovi tega sprejeti odločitve, ki bodo okrepile mednarodni okvir biološke varnosti v naslednjem obdobju.
Veseli nas, da je Evropski parlament izrazil tolikšno zanimanje za to področje. V skladu s Pogodbo, v kateri so določene različne vloge institucij EU v zunanjih odnosih, tudi na področju okolja, ter ob upoštevanju sedanje prakse, se poslanci Evropskega parlamenta lahko v lastnem imenu udeležijo mednarodnih zasedanj, če za to predhodno pridobijo privolitev Sveta. Pri tem se je treba zavedati, da poslanci nimajo pooblastil za pogajanja in se ne morejo udeležiti internih usklajevalnih sestankov EU.
Svet meni, da je pomembno, da institucije vzdržujejo dialog o pomembnih vprašanjih, ki so predmet mednarodnih konferenc, kot je, denimo, vprašanje biotske raznovrstnosti, in da zaradi takšnih mednarodnih srečanj tudi v nadaljnje redno izmenjujejo mnenja.«
