Predsednik vlade Janez Janša: Spoštovani premier Yasuo Fukuda, hvala za besedo. Najprej bi se vam želel zahvaliti za organizacijo tokratnega vrhunskega srečanja ter za toplo in prijazno gostoljubnost, ki jo je Japonska izkazala delegaciji Evropske unije.
Evropska unija in Japonska sta z rednim dialogom razvili trdno partnerstvo. Od leta 1991 so letna vrhunska srečanja postala tradicija. Razvoj naših odnos je tako v skladu z japonskim pregovorom, ki pravi »V nadaljevanju je moč«. In prav nadaljevanje našega sodelovanja nam daje močnejši glas in nas navdaja z zaupanjem, ko se spopadamo z najpomembnejšimi izzivi sodobnega sveta.
Zelo sem vesel, da smo na današnjem vrhunskem srečanju Evropske unije in Japonske dosegli široko soglasje o številnih vprašanjih. Izid plodne izmenjave stališč lahko povzamemo v treh najpomembnejših sporočilih.
Prvo sporočilo je, da Evropska unija in Japonska v celoti prevzemata odgovornost pri reševanju odprtih globalnih vprašanj. Podnebne spremembe so skupni izziv Evropske unije in Japonske. Zavezani smo nadaljnjemu vlaganju v proces Združenih narodov na področju podnebnih sprememb, ki je namenjen dosegi celovitega globalnega sporazuma do konca leta 2009 za obdobje po letu 2012. Evropska unija in Japonska si bosta skupaj prizadevali za spodbujanje stabilnosti finančnih sistemov, namenjenih zmanjšanju negativnih učinkov na razvite države in države v razvoju. Naše sodelovanje, da bi dosegli čimprejšnjo uravnoteženo sklenitev pogajanj v okviru Razvojne agende Svetovne trgovinske organizacije iz Dohe, se bo nadaljevalo. Trdno smo odločeni, da si bomo skupaj prizadevali za dosego razvojnih ciljev tisočletja zlasti glede razvoja Afrike.
Naše drugo sporočilo se nanaša na skupno zavezanost Evropske unije in Japonske spodbujanju mednarodnega miru in varnosti. Ponovno smo potrdili našo pripravljenost, da okrepimo dialog pri oblikovanju skupnih stališč glede vzhodne Azije. Evropska unija je pozdravila nastajajočo regionalno arhitekturo v regiji in priznala konstruktivno vlogo Japonske v tem procesu, ki naj bo odprt, pregleden in naj temelji na splošno priznanih vrednotah.
Na splošno smo se strinjali, da bomo z uskladitvijo prizadevanj na področjih, kot so upravljanje voda, zdravje, človeški viri, človekove pravice in demokracija, prispevali k stabilnosti in blaginji v srednji Aziji. Posebno zavezo smo sprejeli v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem pri pomoči Afganistanu. Ponovno smo poudarili pomen sodelovanja pri spodbujanju graditve trajnega miru po vsej celini, na primer, s krepitvijo mirovnih zmogljivosti Afrike. Glede mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu v celoti podpiramo politični proces, ki se je začel v Annapolisu. Mir na tem območju lahko prinese samo tista rešitev, ki je bila dosežena s pogajanji.
Naše tretje sporočilo pa je, da sta EU in Japonska še naprej odločeni, da tesno sodelujeta zato, da se povečata blaginja in kakovost življenja. Dogovorili smo se o pomembnih vprašanjih, ki lahko prinesejo konkretne rezultate v dobro naših državljanov. EU in Japonska si bosta prizadevali za večjo varnost in zaščito potrošnikov. Poglobili bomo sodelovanje pri civilnem letalstvu, kar naj bi omogočilo lažje in varnejše potovanje med EU in Japonsko. Zavzemamo se za izmenjavo ljudi tudi tako, da dosežemo napredek pri izvzetju iz vizumske obveznosti. Rad bi poudaril tudi našo odločenost, da okrepimo medsebojno sodelovanje v znanosti in tehnologiji. Kmalu naj bi bil podpisan poseben sporazum.
Ob koncu bi želel izraziti zadovoljstvo, da sta EU in Japonska danes ponovno potrdili svojo zavezanost nadaljnjemu spodbujanju strateškega partnerstva. Trdno sem prepričan, da bo v prihodnje vse več skupnih akcij pri reševanju ključnih globalnih gospodarskih, političnih in varnostnih vprašanj.
Sergeja Kotnik (STA): Imam vprašanje za predsednika vlade Janeza Janšo. Kot je že kolega omenil, imata Evropska unija in Japonska pri reševanju podnebnih sprememb nekatere različne pristope. Kako konkretno bosta ta dva pristopa združena in kako bodo na novo nastajajoča gospodarstva, kot sta Kitajska in Indija, vključena v boj proti globalnemu segrevanju?
Predsednik vlade Janez Janša: Kot je pravkar dejal premier Fukuda, je zelo pomembno, da se tudi strinjamo, da je potrebno veliko predlogov, da bomo v boju proti podnebnim spremembam uspešni. Zato menimo, da ni ene same rešitve, ki bi jo morali vsi uporabiti. Seveda potrebujemo različne predloge, različne pristope in veliko premišljenih rešitev, zato je vsakdo, ki bi predlagal tako rešitev, več kot dobrodošel. O skupnih prizadevanjih Japonske in Evropske unije menim, da je dobro, da se naši pristopi na nekaterih področjih nekoliko razlikujejo, saj smo različna gospodarstva z različnimi izkušnjami, ki pa se po drugi strani strinjamo glede skupnega cilja. Najpomembnejše je pravzaprav to, da sta Japonska in Evropska unija industrializirani in razviti državi, ki imata tudi zmogljivosti za reševanje tega izziva. Mislim, da je ključnega pomena, da se najprej razvite države, zlasti države G 8, med seboj dogovorijo, da bodo v svoje načrte vključile vse pozitivne predloge in pristope, tudi predlog in pristop, ki ga je seveda ponudila Japonska, in da potem vodijo boj proti podnebnim spremembam ter tudi pomagajo državam v razvoju. Mnenja sem, da bomo s svojo vodilno vlogo in trdno zavezanostjo lahko zraven povabili tudi države v razvoju in tiste, ki niso vključene v kjotski proces. Pri tem bi rad poudaril, da je Evropska unija odločena, da gre naprej, tudi sama, če ne bo globalnega dogovora; seveda pa potrebujemo globalni dogovor. Ta boj bomo lahko uspešno dokončali samo z globalnih pristopom in tu bi morale imeti razvite države vodilno vlogo.
