Blanka Doberšek (TV Slovenija): Na evropskem vrhu je bila poudarjena v glavnem kriza v Aziji, zlasti Vzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu; evropski problemi pa niso bilo omenjeni? Recimo azijski Tibet - Kosovo, tega ni bilo. Kako to?
Predsednik vlade Janez Janša: Pogovarjali smo se o vseh teh vprašanjih. Pravzaprav gre za nek pogovor med dvema strateškima partnerjema, ki ne enako, ampak zelo podobno gledata na tri ključna globalna vprašanja: na vprašanje zagotavljanja miru in varnosti, na vprašanje klimatskih sprememb in tudi na vprašanje boja proti revščini. Pravzaprav so to tri ključna vprašanja, okrog katerih je koncentrirano vse ostalo - tudi posamični aspekti raznih regionalnih kriz ali mirovnih operacij, pri katerih Evropska unija in Japonska sodelujeta. Še posebej pa tako Evropa kot Japonska sodelujeta z znatnimi finančnimi sredstvi pri, recimo temu, popravljanju situacij po velikih krizah. Brez finančnih prispevkov Evropske unije in Japonske takšne akcije pravzaprav ne bi bile mogoče.
Nas je podrobneje zanimala ocena Japonske, ko gre za situacijo v Aziji - zadnjih dogodkov na Kitajskem. Predsednik Evropske komisije Barroso potuje na Kitajsko, na Japonsko pa pride na obisk kitajski predsednik. Zaradi tega smo veliko časa namenili tudi pogovorom o možnem razvoju situacije na Kitajskem - ne samo glede na ta aktualna dogajanja v Tibetu, ampak tudi nasploh glede na možnosti gospodarskega in tudi političnega razvoja Kitajske.
Strinjali smo se, da bodo to zahtevni procesi, kjer je potrebni biti potrpežljiv. Še posebej Japonska opozarja na to, da ni možno pričakovati nekega razvoja dogodkov, ki bi lahko sledil že doslej kakšnemu znanemu vzoru, ter so glede tega zelo previdni in specifični.
Ko gre pa za interes Japonske, pa tega predstavlja razvoj dogodkov v Evropi: proces ratifikacije oziroma priprav na implementacijo Lizbonske pogodbe; napore, ki jih vlagamo v to, da bi bila Evropska unija tudi bolj aktiven globalen dejavnik. Na teh točkah je prišlo tudi do uskladitve pomembnih vprašanj na omenjenih treh področjih, pa tudi na številnih konkretnih temah, kjer se bodo stiki nadaljevali.
To je bil sedemnajsti vrh med Evropsko unijo in Japonsko, letos še posebej pomemben, zato ker Japonska predseduje tudi skupini osmih najbolj razvitih industrijskih držav oziroma globalnih dejavnikov. Ta vrh, ki bo 8. julija na Hokaidu na Japonskem, bo izjemnega pomena tudi zaradi časovnice, ki jo zasledujemo v zvezi z možnim globalnim dogovorom za boj proti klimatskim spremembam za obdobje po izteku Kyotskega sporazuma. Japonska ima tukaj nekatere specifične predloge. Veliko smo se pogovarjali o tem, kako na nek način uskladiti t.i. japonski sektorski pristop in evropski pristop, ki gre bolj od zgoraj navzdol z jasnimi zavezami in cilji za države članice in za Evropsko unijo kot celoto. Po teh pogovorih o usklajevanju, tudi formalnih zaključkov, smo precej blizu in očitno bo vrh G-8 julija, eden od pomembnih korakov naprej k cilju, da razvite države dejansko povedejo ta proces dogovora za »post-kjotsko obdobje«.
