Spoštovani gospod komisar, poslanci evropskega in slovenskega parlamenta, predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije, visoki predstavniki držav članic EU, držav kandidatk, držav Zahodnega Balkana, cenjeni udeleženci, gospe in gospodje,
v veliko veselje mi je, da vas lahko kot gostiteljica pozdravim na Brdu, kjer potekajo vsi pomembnejši dogodki med slovenskim predsedovanjem. Še posebno dobrodošlico izrekam tistim, ki ste v Sloveniji prvič. Upam, da boste našli vsaj nekaj časa za spoznavanje naše lepe dežele in njenih značilnosti ter pri tem začutili gostoljubnost naših ljudi.
Vaša številna udeležba kaže na veliko zanimanje strokovne in politične javnosti za obvladovanja raka, ki je tema te konference. Iskanje odgovorov na vprašanje, kako zmanjšati breme te bolezni, ima zame še poseben pomen. Že pred nastopom funkcije ministrice za zdravje sem namreč dejavno sodelovala v nevladni organizaciji Europa Donna in spoznala stiske žensk, ki so zbolele za rakom dojke. Njihove zgodbe so mi pomagale razumeti, da rak ni zgolj ena od bolezni, ampak da močno zaznamuje življenje vsakega bolnika in njegove najbližje. Spoznala pa sem tudi, da je raka mogoče premagati in dejavno uživati življenje.
Slovenija je izbrala obvladovanje raka kot prednostno nalogo na zdravstvenem področju med svojim predsedovanjem Evropski uniji. Izbira te teme ni bila naključna. Podatki kažejo, da se kljub uspehom pri preprečevanju in zdravljenju število rakavih bolnikov v večini evropskih držav povečuje, in to med ženskami in med moškimi. Vsak tretji prebivalec Evropske unije bo v svojem življenju zbolel za rakom, vsak četrti bo zaradi njega umrl. Ker se življenjska doba podaljšuje in se kot družba staramo, pričakujemo naraščanje števila obolelih, predvsem v poznem življenjskem obdobju. V naslednjih letih in desetletjih bo breme raka zato postajalo čedalje večje. Celovito obvladovanje te bolezni je že zdaj velik izziv državam, ki morajo zagotavljati zdravstveno in socialno varnost. Ta naloga pa bo, glede na napovedi o naraščanju števila bolnikov, v prihodnje še zahtevnejša.
Veliko je bilo že storjenega, a pred nami je še več nalog. S temi besedami lahko dobro opišemo sedanji trenutek in stanje v državah članicah in na ravni EU glede obvladovanja raka. V številnih državah je to področje med prednostnimi nalogami zdravstvene politike. V najuspešnejših državah so bili doseženi pomembni pozitivni izidi. Tudi na ravni Evropske unije je bil rak že v ospredju pozornosti. Program Skupnosti Evropa proti raku in nekatere druge pobude so bistveno prispevale h krepitvi sodelovanja med državami članicami pri doseganju napredka. Številni strokovnjaki pa izražajo veliko obžalovanje, da tega sodelovanja na tem specifičnem področju ni več. Dobre pobude, začete ob podpori tega programa, so se prekinile. Nove države, ki smo vstopile v EU po letu 2004, smo pozitivne rezultate sodelovanja, ki ga je omogočal program, lahko izrabile zgolj omejeno.
Zdaj je čas, da usmerimo pogled naprej in ugotovimo, kako lahko okrepimo tisto, kar se je že izkazalo za dobro, ter hkrati najdemo nove načine medsebojnega sodelovanja in pomoči. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da med državami članicami in tudi znotraj njih obstajajo pomembne neenakosti, ki se kažejo kot razlike v obolevnosti in preživetju rakavih bolnikov. Te neenakosti so deloma posledica razlik v zagotavljanju celovitega pristopa k obvladovanju raka, ki vključuje:
Naš cilj mora biti: preprečiti tisto, kar se preprečiti da! Najmanj tretjino vseh rakavih bolezni je namreč mogoče preprečiti. Preprečevanje je dokazano najučinkovitejše in zato najmočnejše sredstvo za zmanjševanje bremena raka v vsaki državi. Pri tem je treba uporabiti vse obstoječe znanje in metode ter jih ob sodelovanju vseh akterjev uresničevati v vseh politikah.
Preprečevanje bolezni, tudi raka, že dolgo ni več domena samo zdravstvene politike, ampak družbe v celoti. Obstajajo številni dejavniki tveganja, ki so skupni za raka in druge najpogostejše kronične bolezni. Zato lahko od učinkovitega in usklajeno vodenega prizadevanja za zmanjševanje teh dejavnikov pričakujemo boljše zdravje vseh ljudi. Kot primer lahko navedem zakonodajo v zvezi s kajenjem, uresničevanje ukrepov za bolj uravnoteženo prehrano, spodbujanje telesne dejavnosti in preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola. Na vseh teh področjih smo tudi v Sloveniji že precej postorili.
Zgodnje odkrivanje je pomembno pri tistih vrstah raka, ki jih ne moremo preprečiti. Dovolj trdni znanstveni dokazi obstajajo za uvedbo organiziranega masovnega presejanja za odkrivanje raka na materničnem vratu, dojki ter debelem črevesu in danki. Ministri so leta 2003 podprli Priporočila Sveta o presejanju. Vzpostavitev dobro organiziranih programov je izziv za vsako državo. Komisija pripravlja prvo poročilo o izvajanju teh priporočil. Verjamem, da bo dobra osnova za nove dogovore in napredek na tem področju.
Ko je izražen sum rakave bolezni, bolnik pričakuje usklajeno delovanje zdravstvenega sistema, da bi si izgubljeno zdravje čim prej povrnil. Vsi postopki, od diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije, psihološke in socialne podpore bolniku in njegovim najbližjim do paliativne oskrbe, če bo potrebna, morajo potekati kar le mogoče dobro zanj in čim manj stresno. Bolnikova oskrba mora biti koordinirana in multidisciplinarna. Le tako je mogoče pri zdravljenju pričakovati dobro sodelovanje bolnika. Slednje in ustrezen zdravstveni sistem sta namreč edino zagotovilo, da bo kakovost bolnikovega življenja že med diagnostiko in zdravljenjem, pa tudi po tem, ko bo raka premagal, kar najboljša.
Vse države članice so v zadnjem času pred veliko preizkušnjo, saj je hitri razvoj znanosti in tehnologije tudi na tem področju povzročil velike spremembe v preventivi, diagnostiki in v terapiji. Vse te novosti pa morajo države glede na svoje potrebe in zmožnosti uvesti v svoje zdravstvene sisteme, kar je za vsako državo, ne glede na njeno finančno stanje, še eden v vrsti izzivov.
Izmenjava izkušenj ter medsebojno učenje in sodelovanje so pri tem prizadevanju nenadomestljivi. O vsem omenjenem bo tekla razprava v teh dveh dneh, ko bomo lahko prisluhnili odličnim strokovnjakom, ki bodo nastopili s svojimi prispevki.
V veliko veselje mi je, da je kot strokovna podlaga za slovensko pobudo o raku nastala izjemna strokovna publikacija, ki bo vsem nam v podporo pri iskanju inovativnih rešitev pri obvladovanju te bolezni. Vesela sem tudi, da je naša prednostna naloga že zbudila širše zanimanje za problem in da se o njem glasno govori. Upam, da bodo konkretna dejanja – politična in tudi strokovna – potrdila, da se ga zavedamo in ga želimo reševati.
Veliko pričakujemo tudi od vas, dragi udeleženci, saj sem prepričana, da bo na popoldanskih tematskih delavnicah priložnost za stimulativno izmenjavo mnenj, idej in predlogov, ki bodo podlaga za napredek in še plodnejše sodelovanje na tem področju v prihodnje. Moja iskrena želja je, da bi skupaj spodbudili konkretne korake v naših državah, ki bodo prispevali k zmanjševanju bremena raka za posameznika, njegove bližnje in celotno družbo.
Dovolite mi, da vam na koncu zaželim prijetno počutje in uspešno delo!
