Spoštovane ministrice, spoštovani ministri,
drage kolegice, dragi kolegi,
spoštovani predstavniki evropskih institucij,
dame in gospodje,
V posebno čast in veselje mi je, da vas lahko pozdravim v Sloveniji v času našega predsedovanja Svetu Evropske unije in vam zaželim dobrodošlico na Konferenci o izzivih razvojne politike EU 27.
Slovenija je ponosna, da lahko gosti ta pomemben dogodek na področju razvojnega sodelovanja. Veseli me, da ste se ga udeležili v takšnem številu. Dovolite mi tudi, da izrazim mojo zahvalo Evropski komisiji, ki je pomembno prispevala k pripravi konference. Njeno sodelovanje pri pripravi današnjega dogodka kot tudi pri drugih aktivnostih slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja je nadvse koristno in dragoceno.
Prepričan sem, da bo današnja razprava koristna za nadaljnje izboljšanje politike razvojnega sodelovanja EU. Verjamem, da bodo rezultati našega srečanja predstavljali spodbudo prizadevanjem za krepitev evropske razvojne politike in prispevali k doseganju naših skupnih ciljev.
Evropa je pokazala svojo željo, voljo in moč za krepitev partnerstva na področju razvojnega sodelovanja. Smo največji globalni donator in kot celota prispevamo več kot polovico svetovne razvojne pomoči. Na ta način pomembno prispevamo k izboljšanju življenjskih pogojev številnih ljudi, institucionalnih sposobnosti držav, upravljanja, demokratičnega razvoja, človekovih pravic ter k mednarodnemu miru in varnosti.
Učinkovito razvojno sodelovanje je na vrhu lestvice prednostnih dejavnosti mednarodne skupnosti. Sprejeli smo zaveze o višini razvojne pomoči, ki so sicer zahtevne, vendar nujne in upamo uresničljive. Tudi sodelovanje med državami članicami se nenehno krepi in prispeva k učinkovitosti naše razvojne pomoči. Ambicije ostajajo jasne, to je: doseči osem razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015.
Slovenske izkušnje na področju razvojnega sodelovanja so v svetovnem merilu sicer skromne, a vseeno pomembne. Naše glavne aktivnosti so usmerjene na podporo državam Zahodnega Balkana v tranzicijskih procesih in procesih približevanja EU. Uspešni smo tudi na področju izgradnje kapacitet javnih financ. Mednarodni sklad za razminiranje, ITF, sodeluje pri reševanju problema protipehotnih min ter nudi žrtvam min fizično in socialno rehabilitacijo ter jim tako pomaga, da se ponovno vključijo v družbo. Ustanova SKUPAJ prispeva k psihosocialni dobrobiti in izboljšanju duševnega zdravja otrok, prizadetih zaradi oboroženih spopadov. Vse to so področja, kjer Slovenija lahko izkoristi svoje komparativne prednosti, svoja znanja in izkušnje.
Zavedamo se, da je potrebno usmeriti pozornost tudi na področja, kjer bo doseganje razvojnih ciljev tisočletja še posebej zahtevno. V tem kontekstu je Afrika med ključnimi partnerji Evropske unije. Zaključki afriško-evropskega vrha, ki je potekal decembra lani v Lizboni, zagotavljajo, da se bo partnerstvo med dvema kontinentoma v prihodnje še okrepilo.
Slovenija si prizadeva slediti skupnim evropskih razvojnim ciljem in povečati pomoč afriški celini. V kolikor želimo biti uspešni, bo ključno vlogo igralo sodelovanje z drugimi državami članicami EU, saj bomo tako zagotovili učinek, ki ga posamezne države težko dosežejo.
Mislim, da je sedaj pravi trenutek za razmislek o prihodnosti razvojnega sodelovanja EU.
Svet se sooča z izzivi 21. stoletja. Podnebne spremembe, ki jih v veliki meri povzroča človek, imajo hude posledice. Pričakovati je, da se bodo razmere v prihodnje, v kolikor ne naredimo odločnejših korakov, še poslabšale.
Prizadevamo si za mir in varnost, saj globalna stabilnost še vedno ni zagotovljena. Konflikti v posameznih državah, ki so mnogokrat posledica slabih gospodarskih razmer, pa tudi slabega upravljanja, ne prizadenejo le posameznikov in držav, ampak pogosto prerastejo v regionalne spopade.
Spoštovanje človekovih pravic se še vedno ne uresničuje v obsegu, kot bi bilo potrebno. Prevečkrat so prizadete šibke in marginalne skupine: otroci, ženske, starejši, manjšine.
Trgovina je še vedno obremenjena z ovirami, ki vplivajo na razvoj posameznih držav. Tudi gospodarske razmere zahtevajo vsestranski razvoj in pomembno vplivajo na življenje ljudi!
Moramo se soočiti s temi vprašanji in zagotoviti zadovoljitev vsaj osnovnih človeških potreb, med katerimi so varna preskrba s hrano in pitno vodo, zadostna zdravstvena in socialna oskrba, osnovna izobrazba, saj zagotavljajo človekovo dostojanstvo.
Izzivi, s katerimi se srečujemo, zahtevajo tudi krepitev naše učinkovitosti. Evropska unija je pripravljena poglobiti prizadevanja, ki jih je začrtal Kodeks ravnanja za komplementarnost in delitev dela med donatorji. Njegovo izvajanje je odgovornost nas vseh. V tem kontekstu je potrebno poudariti pomen usklajenosti politike razvojnega sodelovanja na ravni EU in držav članic. Potrebno je v večji meri prisluhniti tudi državam članicam, ki so se pridružile Uniji po letu 2004. Vse države članice morajo izkoristiti priložnosti aktivnega oblikovanja in izvajanja evropske razvojne politike. Želim si, da bi naša razprava prispevala tudi k temu cilju.
Eden od ključev do našega skupnega uspeha je prenos znanja in izmenjava izkušenj na področju razvojnega sodelovanja. Tehnični seminar, ki bo potekal ob robu naše konference, ima ta namen. Slovenija in enajst držav članic z letom 2008 prvič sodeluje v Evropskem razvojnem skladu, ki ima že skoraj 50 letno tradicijo. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti Evropski komisiji in drugim organizacijam ter državam, ki so svojim strokovnjakom omogočile udeležbo na seminarju.
Dobra obveščenost javnosti o razvojnih vprašanjih je nujna, saj je le-tako moč zagotoviti podporo za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v Afriki in drugod. Delo lokalnih skupnosti ter drugih nevladnih akterjev, kot so nevladne organizacije, ki so na tem področju tako na ravni EU kot tudi na lokalni ravni izredno aktivne, je izrednega pomena za izobraževanje in osveščanje javnosti o razvojnem sodelovanju.
Dovolite, da zaključim, da je Evropa na dobri poti, da kot globalni igralec na razgibanem odru mednarodnega razvojnega sodelovanja okrepi in poglobi svoje delovanje. Izhaja iz pridobljenih izkušenj ter prenaša svoja spoznanja in si prizadeva poiskati ustrezne načine in sveže ideje, ki bi njena dejanja v okoliščinah 21. stoletja še dodatno okrepile.
Spoštovani, prepričan sem, da bodo rezultati naše konference pomembno prispevali k razvojnemu mozaiku, ki ga skupaj oblikujemo.
Hvala vam za pozornost in dovolite, da povabim k besedi gospoda Louisa Michela, evropskega komisarja za razvoj in humanitarno pomoč.
