Spoštovano predsedstvo, dame in gospodje!
V veliko veselje mi je, da lahko v imenu Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in Slovenje kot predsedujoče države Svetu EU pozdravim ugledne goste, predstavnike Evropske komisije in udeležence 11. Evropskega foruma nacionalnih etičnih svetov, ter vam zaželim dobrodošlico v Sloveniji.
Razvoj znanosti, medicinske stroke in družbe postavlja pred nas vedno nova etična vprašanja, ki terjajo celovit etični in znanstveni premislek, interdisciplinarno razpravo, pojasnjevanje stališč in odprt dialog, ker le takšno postopanje lahko pripelje v danem trenutku do najboljših rešitev za bolnika, zdravnika in družbo. Nujen je razmislek za rešitev potencialnih konfliktov, ki jih implicirajo različni interesi, še posebej interes posameznika, ki se lahko ostro postavlja nasproti interesu družbe. Čeprav nekatera etična vprašanja za vedno ostajajo odprta in velikokrat dokončne rešitve niso mogoče, je vendarle možno sprejeti skupna izhodišča in ponuditi vsaj delne odgovore ter priporočila, kako je v določenem trenutku potrebno ravnati v posamezni situaciji. Takšne usmeritve družba nujno potrebuje za svoje delovanje.
Forum nacionalnih etičnih svetov je hkrati tudi priložnost, ko se država predstavi s svojo dejavnostjo na področju etike. Delovanje slovenske državne komisije za medicinsko etiko je v slovenski družbi dobro prepoznavno. Komisija opravlja svoje naloge tako na področju medicinske stroke in biomedicinskih znanosti kot tudi pri ozaveščanju družbe in njenem opredeljevanju do etičnih vprašanj. Komisija je pomembno sooblikovala javno mnenje tako v stroki kot v laični javnosti. Nastopi njenih predstavnikov v medijih so bili skozi vsa leta številni in tehtni, tako na prošnjo novinarjev kot na lastno pobudo, zato jim za njihovo delo izrekam vse priznanje in zahvalo.
Slovenska komisija za medicinsko etiko je dala pomemben prispevek tudi pri oblikovanju zakonov, kjer so se odpirala nekatera temeljna etična vprašanja, zlasti pri zakonu o presajanju organov, zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, zakonu o genski tehnologiji in zakonu o pacientovih pravicah. Odločilno je vplivala tudi na nekatere pomembne določbe zakona o zdravilstvu. Slovenska komisija je oblikovala etične smernice za ravnanje z bolniki v kroničnem vegetativnem stanju in predložila etične smernice za ravnanje z umirajočimi ter že pred 10 leti tudi stališče glede evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru.
Medicinska stroka se tradicionalno čuti odgovorna za zdravje in blaginjo bolnikov, zato mora vedno znova pretehtati in opredeliti svojo vlogo v zdravstvenem varstvu, preveriti naravo svojih lastnih vrednot in si prizadevati za spoštovanje določb mednarodnega prava človekovih pravic v praksi. Prav najtemnejše strani v zgodovini Evrope so pripeljale do najbolj pozitivnih dogodkov: do razvoja novih standardov človekovih pravic na področju biomedicine, ki jih je sprejela celotna mednarodna skupnost. Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in evropski Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je štiri desetletja pozneje sledila Oviedska konvencija o človekovih pravicah in biomedicini. Razprave, ki so tekle ob tem, in pravno-etični dokumenti, ki so nastajali vzporedno, so imeli še posebno velik vpliv na dežele novih demokracij in njihovo nastajajočo zakonodajo. Slovenija je v tem morda nekoliko odstopala, saj je imela na področju etike v biomedicini odlično tradicijo. Za to je gotovo zaslužno skoraj 40-letno delovanje državne komisije za medicinsko etiko in njenih predhodnic.
Etično vrednotenje in izbiranje v biomedicini je dinamičen proces, ki se odziva na razvoj družbe in njena pričakovanja. Zahteva stalno soočanje različnih mnenj, spremljanje in vrednotenje praks, izdelavo priporočil ter ponovno presojo že obstoječih norm, kadar je to potrebno, zato je evropsko sodelovanje nujno in srečanja, kot je 11. Forum nacionalnih etičnih svetov, prav gotovo pomenijo pomemben korak v tej smeri.
Zahvaljujem se za vašo pozornost in vam želim uspešno ter ustvarjalno delo.
