Spoštovani predsednik Dimitriadis, spoštovane članice in člani odbora,
Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za povabilo, saj mi je v posebno čast, da lahko nastopim pred skupščino, ki bo v kratkem dopolnila zrelih 50 let. Veseli me tudi, da se imam danes priložnost srečati z vami, ki ste tisti del odločanja v Evropski uniji, ki najbolj neposredno izraža pričakovanja in skrbi državljanov EU.
Še preden bi podrobneje predstavila prednostne naloge slovenskega predsedstva, bi želela zagotoviti, da je naš najpomembnejši cilj, da bi se ljudje v Evropski uniji dobro počutili. Iskreno pa upam, da se bo uresničila tudi želja predsednika Dimitriadisa, ki jo je izrazil ob najinem prvem srečanju, da bi bilo slovensko predsedstvo, predsedstvo s človeškim obrazom.
Kot sva se s predsednikom takrat strinjala, se je sodelovanje med vašim odborom in slovenskim predsedstvom dobro začelo. Prepričana sem, da se bo tako tudi nadaljevalo s skupnimi prizadevanji za dobrobit ljudi, tako znotraj kot tudi zunaj Evropske unije.
Slovenija je prva med novimi državami članicami, ki ima priložnost predsedovati Svetu EU. To dejstvo nam je v veliko čast, hkrati pa se zavedamo odgovornosti, ki je pred nami. Prizadevali si bomo za nadaljnji razvoj politik v okviru Evropske unije in uresničevali glavne politične prioritete, ki sta jih že začeli Nemčija in Portugalska.
Prepričana sem, da delimo mnenje o področjih, ki ta trenutek potrebujejo našo osrednjo pozornost. Slovensko predsedstvo je prepoznalo pet ožjih prednostnih nalog, ki jih bomo zasledovali na najvišji politični ravni: Uspeh ratifikacijskega procesa Lizbonske pogodbe je prva prioriteta našega predsedovanja, saj predstavlja temelj za soočanje z drugimi izzivi.
Slovenija se bo nadalje osredotočila na štiri izzive:
Kot ministrico za delo, družino in socialne zadeve pa me še posebej veseli, da bo Slovenija z vso pozornostjo obravnavala tudi vprašanja povezana s:
Gospe in gospodje,
kot rečeno, slovensko predsedstvo na prvo mesto med svojimi prednostnimi nalogami postavlja prihodnost Evropske unije in njenih državljanov.
Za nami je uspešno leto. Zastavili smo si ambiciozne cilje na nekaterih ključnih področjih delovanja Evropske unije. Nova pogodba predstavlja dobro podlago za soočanje Unije z novimi izzivi, ki so v bistvu izzivi globalizacije. Slovensko predsedstvo pri tem podpira prizadevanja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora za približevanje pogodbe državljanom. Odbor pri tem igra bistveno vlogo.
Lizbonska pogodba vsebuje mnogo pridobitev tudi neposredno za državljane; na primer določila o participativni demokraciji. Prvenstvenega pomena je, da pogodba stopi v veljavo še pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament. Ključni cilj predsedstva bodo zato uspešni ratifikacijski procesi v vseh državah članicah.
Druga ožja prednostna naloga je prihodnost Lizbonske strategije. To bo jedro spomladanskega Evropskega sveta, saj se z letom 2008 začenja nov tri-letni cikel in s tem priložnost za nov zagon izvajanju reform.
Kot kažejo podatki, Lizbonska strategija prinaša rezultate. To je pomembno: državljani EU najbolj pričakujejo rast in nova delovna mesta. Zato je nujno nadaljevanje lizbonskega procesa in implementacija zadanih programov reform.
S postopkovnega vidika je cilj predsedstva sprejem integriranih smernic že na spomladanskem Evropskem svetu. Korenite spremembe integriranih smernic po oceni večine niso potrebne. Novi cikel pa je priložnost, da se izpostavijo aktualne vsebine, ki so prišle v ospredje šele v zadnjem času in predstavljajo nov izziv za EU. Veseli nas, da se vaš odbor strinja s pomenom čimprejšnjega sprejetja smernic za nov cikel. Seznanjeni smo z vašim mnenjem o prihodnosti Lizbonske strategije in pričakujemo nadaljnja mnenja še pred Evropskim svetom.
Prednostna vsebinska področja Lizbonske strategije, ki so izpostavljena tudi v programu predsedovanja, še naprej ostajajo:
Na področju vlaganj v raziskave in inovacije bomo tako stremeli k ukrepom za večjo inovativnost: ustvarjanje in uporabo znanja in v tem pogledu k vzpostavitvi Evropskega raziskovalnega prostora, Evropskega inštituta za tehnologijo ter skupnih tehnoloških pobud. V trikotniku znanja bi želeli okrepiti vlogo izobraževanja.
Evropa mora nadaljevati z ukrepi za izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva. Slovenija bo zato posebno pozornost posvetila podjetništvu: malim in srednjim podjetjem, njihovi rasti in dostopu do virov financiranja. Pomemben vidik obravnave bo tudi zelena industrijska politika in inovacije v okviru grozdov.
Pri tem glavni dejavniki konkurenčnosti ostajajo prizadevanja za poglobljeno in učinkovito delovanje notranjega trga, ukrepi na področju boljše zakonodaje in pravic intelektualne lastnine.
Dovolite mi, da se na tem mestu podrobneje ustavim pri prednostnih nalogah predsedstva na področjih zaposlovanja, socialnih zadev in enakih možnosti.
Glavna tema predsedstva je položaj mladih na trgu dela. Če se ne motim, boste prav danes tu na skupščini razpravljali o mnenju, ki ga odbor pripravlja k sporočilu Komisije o polni udeležbi mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi. Predsedstvo bo razpravo na neformalnem srečanju ministric in ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve konec januarja v Sloveniji usmerjalo proti iskanju rešitev za zmanjševanje brezposelnosti mladih, spodbudam za njihovo učinkovito vključevanje v trg dela ter iskanju skupnih transverzalnih politik za mlade.
Slovenija bo tudi nadaljevala evropsko razpravo o demografskih izzivih, saj je od njihovega obvladovanja v veliki meri odvisno doseganje lizbonskih ciljev. Verjamemo, da se družba lahko uspešno sooča z izzivi 21. stoletja le ob medsebojnem sožitju in spoštovanju vseh generacij. Zato bomo posebno pozornost namenili novim razmerjem med generacijami in razvijanjem novih oblik solidarnosti.
Poleg modernizacije storitev splošnega pomena je na področju socialnih zadev še vrsta pomembnih vsebin, ki jih bo slovensko predsedstvo obravnavalo v luči prenove Socialne agende: posodobitev evropskega socialnega modela kot odziv na družbene realnosti 21. stoletja, boj proti revščini in socialni izključenosti ter aktivna vključenost.
Posebno pozornost bomo namenili okrepitvi aktivnosti zagotavljanja enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov. Na področju enakosti spolov bo dan poseben poudarek aktivnostim za odpravo spolnih stereotipov v družbi ter za spodbujanje integracije načela enakosti spolov v vse relevantne politične procese in področja.
Če se vrnem na ožje prednostne naloge predsedstva: Podnebno-energetske vsebine predstavljajo eno naših najpomembnejših prioritet. Dosedanje razprave kažejo, da so cilji, ki jih je Evropski svet sprejel marca lani, ambiciozni, toda dosegljivi. Potrebujemo argumentirane razprave in medsebojno zaupanje ter pripravljenostjo na kompromis. Eden od odgovorov EU na problematiko podnebnih sprememb bo energetsko podnebni zakonodajni sveženj. V času slovenskega predsedovanja pa bodo morale biti v zvezi z njim sprejete pomembne politične odločitve na različnih ravneh: na ES, v Svetu in v EP. Tudi vaš prispevek pri tem bo zelo pomemben, saj se bodo vse tri pobude energetsko-okoljskega svežnja sprejemale s postopkom soodločanja.
Želja slovenskega predsedstva je, da se paket sprejme do novih vseevropskih volitev. Seveda pa je ključ za začetek razprav in pogajanj zakonodajni paket Komisije, ki bo sprejet 23. januarja.
Nenazadnje, usklajen nastop držav članic EU je zelo pomemben za uveljavljanje ambicioznih ciljev EU v dogovoru o post-Kyotskem sporazumu za podnebne spremembe po letu 2012. S tem bo Evropa ohranila vodilno vlogo v prizadevanjih za zmanjšanje problemov na področjih podnebnih sprememb.
Ker so vprašanja klimatskih sprememb in varovanja okolja tesno povezana z energetsko politiko, bo Slovenija veliko pozornosti namenila tudi zakonodajnemu paketu za notranji trg z elektriko in zemeljskim plinom, in področju energetskih tehnologij.
Četrta ožja prioriteta predsedovanja je Zahodni Balkan. Zahodni Balkan je nedvomno sestavni del Evrope in evropska perspektiva je zanj ključnega pomena. To ni le fraza. Za države tega dela Evrope je članstvo v EU končni cilj in motor sprememb in reform ter s tem stabilnosti.
Izhajajoč iz Solunske agende in Salzburških sklepov si bo zato slovensko predsedstvo prizadevalo za nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive držav tega dela Evrope. Eden od ciljev je zaključiti mrežo stabilizacijskih in pridružitvenih sporazumov.
Ko pa govorim o nadaljnji konkretizaciji evropske perspektive pa nimamo v mislih zgolj politične vzpodbude regiji, temveč si bomo prizadevali tudi za konkretnejše ukrepe. V začetku slovenskega predsedovanja bodo namreč začeli veljati sporazumi o vizumskih olajšavah z državami Zahodnega Balkana. Po uveljavitvi le-teh si bomo prizadevali za dodatni napredek v smeri postopne vizumske liberalizacije. Seveda pa še vedno velja, da je dejanski napredek v pristopanju v prvi vrsti odvisen od prizadevanja držav samih.
Ob tem bi se želela za trenutek ustaviti še pri vprašanju Kosova. Kosovo je visoko na agendi evropske zunanje politike tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. V vseh vprašanjih, ki se dotikajo Kosova, je enotnost EU kritičnega pomena. Zato bomo kot predsedstvo vložili vse napore, da dosežemo takšno enotnost med članicami. Slovenija bo nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo in bo poskušala zagotoviti napredek v pogajalskem procesu. Le-ta bo v veliki večini odvisen od obeh kandidatk in njunega napredka pri izpolnjevanju zavez.
Bistveni cilj vseh omenjeni prioritet in procesov je dobrobit ljudi in razvoj družbe. Aktivnosti vašega odbora na tem področju so neprecenljive. Vsekakor predstavljajo dodano vrednost k prizadevanjem predsedstva in drugih akterjev na evropski ravni. Želim vam, da bi bila organizacija foruma civilne družbe o Zahodnem Balkanu, ki bo pod vašo taktirko potekal poleti v Sloveniji uspešna.
Leto 2008 je bilo razglašeno za »evropsko leto medkulturnega dialoga«. Medkulturni dialog je strateška kategorija sobivanja v različnosti. Zato si je predsedstvo prednostno zastavilo, da bomo skušali prispevati k medkulturnemu dialogu in krepitvi večjezičnosti znotraj EU. Še več: preseganje stereotipov, predsodkov je ključno za vrsto področij: migracije, boj proti kriminalu ter boj proti terorizmu.
Eden od posebnih prispevkov Slovenije je tudi pobuda za ustanovitev evro-mediteranske univerze v Piranu.
Poleg že omenjenih vsebuje program slovenskega predsedovanja še druga pomembna področja, kot je širitev schengenskega in evro območja, pregled skupne kmetijske politike, prihodnost kohezijske politike, področje zdravja, ohranjanje biotske raznovrstnosti, krepitev območja svobode, varnosti in pravice in druge.
Gospe in gospodje,
kot vidite, je precej področij, kjer si bo slovensko predsedstvo prizadevalo, da bi Evropa naredila korak naprej. Zavedamo se, da naše delo ne bo enostavno. Zavedamo pa se tudi, da lahko s skupnimi močmi dosežemo marsikaj. Da bi bilo to mogoče, potrebujemo, predvsem pa si želimo konstruktivnega sodelovanja tako z državami članicami kot z drugimi akterji na evropski ravni.
Že v naprej bi se želela vašemu odboru zahvaliti za vsa mnenja, s katerimi prispevate k razpravam na evropski ravni, še posebej pa za tista, ki jih boste pripravili na željo slovenskega predsedstva.
Veseli nas, da bo vaš odbor zastopan na dogodkih, ki jih v Sloveniji organizira predsedstvo. To bo še ena priložnost za konstruktiven dialog med vsemi pomembnimi akterji. S tem bomo skupaj okrepili prizadevanja za boljšo Evropo – Evropo zadovoljnih državljank in državljanov.
Hvala za vašo pozornost!
