Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Januar

28.01.2008

Andrej Šter: predstavitev programa slovenskega predsedovanja Svetu EU pred Odborom za razvoj (DEVE) Evropskega parlamenta


Spoštovani gospod Borrell,

spoštovane poslanke in poslanci,

dame in gospodje,

v veliko zadovoljstvo in čast mi je, da lahko danes pred poslankami in poslanci Odbora za razvoj Evropskega parlamenta predstavim slovenski program predsedovanja Svetu Evropske unije za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Republika Slovenija je od svoje osamosvojitve leta 1991 do danes prehodila uspešno razvojno pot in je tako kot prva država članica, ki so se Evropski uniji pridružile po letu 2004, dobila priložnost, da prevzame vodenje skoraj 500-milijonske skupnosti evropskih narodov.

Sodobni svet kljub tehnološkemu napredku, gospodarski rasti, pozitivnim učinkom globalizacije, preseganju meja držav in medsebojni povezanosti ostaja prostor neenakih življenjskih možnosti in neenakomernega gospodarskega razvoja. Zato je eden glavnih izzivov mednarodne skupnosti poiskati odgovor na vprašanje, kako zagotoviti blaginjo celotnemu človeštvu ter enakomerneje porazdeliti prednosti in bremena, ki jih prinaša globalizacija.

Razvojno sodelovanje ni le izraz solidarnosti razvitih držav z državami v razvoju, temveč je življenjskega pomena nas vseh.

Evropska unija je kot največja svetovna donatorica razvojne pomoči posebej odgovorna za učinkovito pomoč razvojnim prizadevanjem držav v razvoju še posebej najmanj razvitim državam.

Pristop novih držav članic vnaša v razvojno sodelovanje EU novo razsežnost, zato je predsedovanje Slovenije na tem področju še poseben izziv. Iskali bomo načine za učinkovito vključitev novih držav članic v vsa področja razvojnega sodelovanja. Nove države članice trenutno usmerjamo naše razvojno sodelovanje predvsem v države soseščine, pripravljeni pa smo v skladu z evropskimi vrednotami in razvojno politiko geografsko širiti svoje dvostransko razvojno sodelovanje tudi v druge države v razvoju in še posebej v Afriko. Slovenija bo to spodbujala.

Nemčija, Portugalska in Slovenija smo kot prvi trio v zgodovini EU pripravili skupen 18-mesečni program predsedovanja. Skupen program zagotavlja medsebojno povezanost, učinkovitost in nadaljevanje naših prizadevanj. Glavni poudarki skupnega programa so: uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, še posebej v Afriki, ter krepitev učinkovitosti in delitve dela pri razvojni pomoči. Vse države tria so med svojim predsedovanjem opredelile tudi svoje prednostne naloge.

Naše izkušnje tega sodelovanja so odlične. Zahvaljujem se kolegoma: nemški ministrici za gospodarsko sodelovanje in razvoj gospe Heidemarie Wieczorek-Zeul in portugalskemu državnemu sekretarju gospodu Joau Cravinhu za odlično sodelovanje in pomoč. Na njuno pomoč računamo tudi v prihodnjih mesecih.

Spoštovane poslanke in poslanci,

za uspešno delovanje Evropske unije je pomembno učinkovito sodelovanje vseh njenih ustanov. Pri tem igra posebno vlogo Evropski parlament. Prepričani smo, da se bo nadaljevalo dobro sodelovanje s poslankami in poslanci, ki so tudi pomembna povezava s civilno družbo, katere podpora je bistvenega pomena za uspeh razvojnih politik. Ob tem je treba omeniti tudi dialog Evropskega parlamenta s parlamenti afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), ki se kaže tudi v zasedanju skupne parlamentarne skupščine afriških, karibskih in pacifiških držav in Evropske unije, ki bo v Ljubljani marca letos.

Evropsko soglasje o razvoju je temelj evropske razvojne politike. Zaveze o povečevanju učinkovitosti pomoči ter upoštevanju temeljnih načel skladnosti, dopolnjevanja in usklajevanja so podlaga za razvojno pomoč med vsemi državami članicami in evropskimi ustanovami. Slovenija si bo prizadevala za dosledno upoštevanje omenjenih načel na ravni celotne Evropske unije, da bi tako skupaj prispevali k zagotavljanju trajnostnega razvoja v svetu.

Slovensko predsedstvo bo veliko pozornosti namenjalo uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, od boja proti skrajni revščini pa do ustavitve širjenja virusa HIV/aidsa in zagotavljanja osnovnošolske izobrazbe za vse do leta 2015. Smo na polovici petnajstletnega obdobja, ki je bilo predvideno za uresničevanje ciljev. Napredek, o katerem so lani poročali Združeni narodi, nas navdaja z optimizmom. Poročilo kaže napredek celo v regijah, v katerih so izzivi največji. Nakazuje pa tudi velike izzive, s katerimi se bomo morali spopadati v prihodnjih letih, in poudarja potrebo po uporabi dodatnih virov in usmerjenih javnih naložb.

Evropska unija ima kot pomembna svetovna donatorica odločilno vlogo pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, za kar je nujna »večja in boljša pomoč«. EU se je k temu zavezala na več mednarodnih zasedanjih, npr. v Monterreyu in Parizu. Prizadevali si bomo za učinkovite priprave na konferenci v Dohi in Akri, ki nas čakata v drugi polovici leta 2008.

EU se je zavezala, da bo povečevala razvojno pomoč. Cilj je, da do leta 2015 dosežemo 0,7 odstotka bruto družbenega dohodka za razvojno pomoč, pri čemer bo upoštevan poseben položaj držav, ki so se Uniji pridružile po letu 2004. Spomladi bomo na podlagi poročila Evropske komisije za leto 2007 ocenili napredek pri doseganju finančnih zavez in se dogovorili o priporočilih za konferenco o spremljanju napredka pri financiranju razvoja po konferenci v Monterreyu, ki bo konec leta 2008 zasedala v Dohi.  

Za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 ne potrebujemo le več pomoči, ampak tudi »boljšo pomoč«. Da bi izboljšala kakovost naše razvojne pomoči, je EU sprejela pomembne ukrepe za dopolnjevanje in delitev dela ter skladnost politik za razvoj. Trdno sem prepričan, da bo šel napredek v pravo smer tudi med slovenskim predsedovanjem. Kar zadeva dopolnjevanje, delitev dela in spremljanje napredka pri izvajanju Pariške deklaracije, se je Svet EU pod nemškim predsedstvom zavezal k izvajanju načel iz Kodeksa ravnanja EU. Še naprej bomo spremljali njegovo izvajanje in verjamem, da bo njegovo izvajanje prispevek Evropske unije k delu visokega foruma o učinkovitosti pomoči, ki bo septembra v Akri.

Novembra 2007 je Svet sprejel sveženj sklepov o skladnosti politik za razvoj na podlagi prvega dveletnega poročila Evropske komisije. Za slovensko predsedstvo je skladnost med raziskavami in razvojem nadvse pomembna. Svetu nameravamo predložiti zlasti sklepe o ženskah v znanosti skupaj z razvojno razsežnostjo tega vprašanja. Nadaljevali bomo tudi delo portugalskega predsedstva na področju migracij s poglabljanjem usklajenosti politike na podlagi sklepov Evropskega sveta decembra 2007.

Prepričan sem, da bomo v prihodnjih mesecih lahko prispevali k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 z zagotavljanjem večje in boljše pomoči partnerskim državam, kar pomeni, da bomo držali obljube, izpolnjevali svoje zaveze in zagotavljali verodostojnost EU kot pomembne donatorice v mednarodni razvojni skupnosti.

Slovensko predsedstvo bo namenilo posebno pozornost položaju otrok in žensk v oboroženih spopadih. Tako bo nadaljevalo in izpopolnilo prizadevanja portugalskega predsedstva, ki je naredilo veliko za sinergijo med varnostjo in razvojem ter krepitev odziva EU na nestabilne razmere. Prepričan sem, da z razvojnim sodelovanjem lahko prispevamo k izboljšanju težkega položaja obeh občutljivih skupin v oboroženih spopadih, kar bo okrepilo tudi prispevek EU k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja. Slovenija je pripravila študijo o razvojnih ukrepih pomoči otrokom, prizadetim v oboroženih spopadih. Zavzemamo se za premostitev vrzeli med zavezami EU ter njihovo uresničitvijo, da bi se otrokom v oboroženih spopadih zagotovile boljše življenjske razmere in odraščanje. Ustrezno gradivo Evropske komisije in priporočila študije bodo podlaga za pripravo sklepov, ki bodo obravnavani na razvojnem svetu. Med slovenskim predsedovanjem bo pripravljena tudi študija o položaju žensk v oboroženih spopadih z vidika razvojne politike EU.

HIV/aids, tuberkuloza in malarija so najbolj smrtonosni svetovni zdravstveni problemi našega časa, ki vsako leto povzročijo smrt šestih milijonov ljudi. Temu vprašanju bomo še naprej namenjali veliko pozornosti z vidika uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja. Prizadevali si bomo okrepiti sodelovanje držav članic EU z Globalnim skladom za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji.

Afrika je prednostno območje evropske razvojne politike, zato bomo gradili na dosežkih nemškega in portugalskega predsedstva. Slovenija bo začela priprave na izvajanje Skupne strategije Afrika-EU in njenega prvega akcijskega načrta, ki sta bila sprejeta na vrhu Afrika-EU decembra 2007 v Lizboni. Napredek v partnerstvu med Afriko in EU bo zelo pomemben ne samo zaradi tesnih vezi med Evropo in Afriko, ampak tudi zaradi opozoril, da uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v Afriki zaostaja.

Pomembno področje sodelovanja z afriškimi, pa tudi karibskimi in pacifiškimi državami, so gospodarski partnerski sporazumi. Lani smo bili priča intenzivnim pogajanjem o teh sporazumih. Zadovoljni smo, da so bila pogajanja o začasnih sporazumih dokončana pravočasno in da afriške, karibske in pacifiške države s 1. januarjem 2008 nimajo težav pri dostopu na trg EU. Zdaj je treba nadaljevati pogajanja za sklenitev celovitih gospodarskih partnerskih sporazumov, pri čemer je v dialogu s partnerji teh držav treba doseči, da bodo imeli sporazumi najboljši razvojni učinek in bodo pripomogli k regionalnemu povezovanju. V ta namen bo imelo zelo pomembno vlogo zasedanje skupnega ministrskega sveta AKP-EU, ki bo junija 2008 v Adis Abebi. Slovenija si bo ves čas prizadevala, da bodo pri pogajanjih čim bolj upoštevani tudi predlogi evropskih parlamentarcev in iz afriških, karibskih in pacifiških držav.

V kratkem se pričakuje dokončanje postopkov, potrebnih za začetek izvajanja 10. evropskega razvojnega sklada, ki predvideva skoraj 22 milijard evrov pomoči za države AKP, kar je za tretjino več kot v 9. evropskem razvojnem skladu. Prvič bodo pri polnjenju Evropskega razvojnega sklada sodelovale tudi države članice EU, ki so se Evropski uniji pridružile po letu 2004. Slovenija bo 18. februarja organizirala Konferenco o izzivih razvojne politike EU-27, ki bo namenjena poglobljeni razpravi o sodelovanju različnih evropskih dejavnikov pri razvojnem sodelovanju. Na konferenci bo tudi seminar o Evropskem razvojnem skladu, ki se ga bodo udeležili predstavniki nevladnega sektorja.

EU bo tudi v prihodnje spodbujala prenovo Združenih narodov, ki je nujna za zagotavljanje učinkovitega večstranskega sodelovanja, ter doseganje sinergije med prizadevanji »razvitih« držav in potrebami partneric. Graditi želimo zaupanje v razvojna prizadevanja v okviru Združenih narodov, kar je ključnega pomena za zagotavljanje trajnostnega razvoja v svetu.

Aprila letos bo v Akri XII. ministrsko zasedanje UNCTAD-a. Osrednja tema bo Priložnosti in izzivi globalizacije za razvoj. Cilj je poiskati poti, da bodo države v razvoju izkoristile globalizacijo za hitrejši gospodarski napredek in zmanjševanje revščine. Razprave bodo osredotočene na ključna trgovinska in razvojna vprašanja ter novo stanje v geografiji svetovnega gospodarstva. EU bo na zasedanju poudarjala uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, trajnostni razvoj, enakost spolov in stabilen ter demokratičen razvoj afriških in drugih najmanj razvitih držav. Veliko pozornost bo namenila tudi reformi UNCTAD-a.

EU mora tudi v prihodnje igrati dejavno vlogo v mednarodni skupnosti pri boju proti podnebnim spremembam. Prizadevali si bomo za dogovor o svetovnem in celovitem mednarodnem sporazumu o zmanjševanju emisij po letu 2012. Vpliv podnebnih sprememb na mednarodno varnost je politično občutljiva tema, prilagajanje nanje pa naš skupni izziv. Za države v razvoju so podnebne spremembe razvojni izziv, ki upočasnjuje uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja. Zavzemamo se za krepitev dialoga med EU in državami v razvoju na tem področju. Oblikovanje svetovnega zavezništva o podnebnih spremembah je pomemben ukrep v tej smeri.

Humanitarna pomoč

Na tem področju se srečujemo z novimi izzivi. Povečano število humanitarnih kriz dodatno poslabšuje razmere, v katerih živi ranljivo prebivalstvo držav v razvoju. Med portugalskim predsedovanjem je bilo sprejeto evropsko soglasje o humanitarni pomoči. Med našim predsedovanjem pa bo pripravljen akcijski načrt za uresničevanje soglasja. Slovenija bo namenila posebno pozornost politični razpravi v Svetu o izboljšanju evropske humanitarne pomoči skupaj s prepoznavo ustreznega foruma v Svetu za obravnavo vprašanj humanitarne pomoči Evropske unije.

Razvojne politike so tesno povezane z izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti za razvojno sodelovanje. Samo z boljšo obveščenostjo vseh lahko še dejavneje prispevamo k reševanju razvojnih težav in uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja v Afriki in drugod. Na tem področju so na ravni EU in lokalni ravni izredno dejavne nevladne organizacije.

Spoštovane poslanke in poslanci,

program tria in poudarki slovenskega predsedovanja so velikopotezni. Za njegovo uspešno uresničitev pričakujemo podporo Evropskega parlamenta. Zavedamo se, da je sodelovanje med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije bistvenega pomena za oblikovanje politik, ki vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi s predstavniki tria ob koncu slovenskega predsedovanja lahko poročali o uspešni uresničitvi našega 18-mesečnega programa.

Hvala za vašo pozornost!

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 28.01.2008