Predstavitev programa in prednostnih nalog slovenskega predsedovanja ECOFIN odboru EP za ekonomske in monetarne zadeve

Spoštovana gospa predsedujoča, gospa Beres, spoštovani člani odbora, drage gospe in gospodje,

zahvaljujem se vam za povabilo in možnost, da navzočemu odboru predstavim slovenske prednostne naloge programa dela ECOFIN. Če dovolite, bi uvodoma na kratko predstavil naš program dela in prednostne naloge na področju ekonomskih in finančnih zadev, nato pa vam, spoštovani člani odbora, prepustil več časa za morebitna vprašanja in komentarje.

Slovenija je prva izmed novih držav članic, ki predseduje Svetu EU, kar nam je v čast, obenem pa v izjemen izziv. Izziva se ne bojimo, vendar pa potrebujemo podporo. Evropi bo uspelo le, če bomo sodelovali.

Slovensko predsedstvo se bo v celoti oprlo na obstoječa pravila in način medinstitucionalnega sodelovanja ter oblikovalo rešitve skupaj z našimi partnerji v Svetu, v Komisiji in prav gotovo v Evropskem parlamentu. Mednje sodi tudi današnja predstavitev. Čeprav smo sodelovanje z vašim odborom dobro uveljavili že ob obisku delegacije odbora konec novembra v Ljubljani in prejšnji teden tu v prostorih Evropskega parlamenta, verjamem, da bomo z današnjo predstavitvijo in razpravo še dodatno pojasnili svoje načrte ter tako pripomogli k zagotovitvi konstruktivnega sodelovanja v prihodnjih mesecih. Še posebno pri nekaterih prednostnih dosjejih bo vaša podpora izrednega pomena za učinkovito nadaljevanje dela.

Slovenija je predsedovanje prevzela kot zadnja v triu z Nemčijo in Portugalsko. V 18-mesečnem programu smo si vse tri države zadale sledeče skupne cilje:

• zagotoviti učinkovito in uspešno vodenje ekonomske politike;
• izboljšati kakovost javnih financ v EU in
• nadaljevati delo na notranjem trgu s poudarkom na finančnih storitvah in davkih.

Nemčija in Portugalska sta opravili veliko dragocenega dela. Zdaj smo na vrsti mi, da ga nadaljujemo, da ga na nekaterih področjih dokončamo ter ga poskušamo pospešiti, kjer je to mogoče, in dopolniti, kjer je to potrebno.

V tej polovici leta se bo odprla razprava tudi o nekaterih novih dosjejih, pri katerih si ne delamo utvar, da bi zadevo pripeljali do konca, vendar imamo voljo in odločnost, da bi pripeljali razprave in iskanje soglasja, tudi s Parlamentom, čim dlje.

V času, ko si slovensko predsedstvo prizadeva za pravočasno uveljavitev Lizbonske pogodbe, je zelo pomembno, da okrepimo zaupanje državljanov v EU, v njeno zmožnost spopasti se z izzivi sedanjosti in prihodnosti.

To bomo dosegli predvsem z ustrezno komunikacijo o našem delu in politični odločnosti. Z jasnim, enostavnim in rednim obveščanjem javnosti bomo poskušali povečati zavedanje o politikah, usmerjenih v olajšanje življenja državljanov, v izboljšanje poslovanja podjetij, v spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij ter izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša združena Evropa. Naše delo v prihodnjih mesecih lahko razdelim na tri obsežna in kompleksna področja: (i) usklajevanje ekonomske politike, (ii), finančne storitve in (iii) obdavčitev.

I. Usklajevanje ekonomske politike

• Slovenija je predsedovanje prevzela v času, ko je po nedavnih pretresih na finančnih trgih postalo jasno, da se zelo hitra rast gospodarstva EU v zadnjih nekaj letih v letu 2008 nekoliko umirja, vendar napovedi rasti ostajajo blizu potencialnih stopenj (čeprav v zadnjih tednih rahlo pod tem nivojem). Prav zato je toliko bolj pomembno, da delujemo v skladu s politikami, ki so nam po naših skupnih izkušnjah omogočile ta dosežek in po vseh strokovnih ocenah še naprej lahko podpirajo hitrejšo rast in finančno stabilnost.
• Temelji EU ostajajo zelo trdni: stopnja zaposlenosti je visoka, domače povpraševanje narašča. Obstajajo pa nekatera tveganja, ki jih lahko združimo v tri skupine:

1. gibanja na finančnih trgih: obseg pričakovanih izgub v finančnem sektorju se je znatno povečal, s 100 milijard EUR na 400 do 500 milijard EUR;
2. gibanja cen: podražitev energentov in hrane vpliva na gospodarsko dejavnost in tudi na inflacijo. Trenutna gibanja sicer kažejo, da bo učinek kratkoročen, vendar je pri tem ključno, da preprečimo sekundarne dvige (second-round effects);
3. položaj v ZDA in na ostalih trgih: tveganje glede rasti v ZDA se je povečalo. Čeprav je Evropa manjši izvoz v ZDA doslej kompenzirala z večjim izvozom na ostale trge, obstaja tveganje, da se bo rast na tretjih trgih znižala zaradi pešanja v ZDA.

Tega tveganja se zavedamo, a ne smemo pozabiti na temelj naše gospodarske moči, v kateri se znatno občutijo pozitivni učinki preteklih reform.

• ECOFIN bo med slovenskim predsedovanjem opredelil nov triletni cikel širših smernic ekonomskih politik. Pri tem velja opozoriti na ugotovitev, da lizbonska strategija oziroma strategija za rast in delovna mesta daje rezultate, zato samega besedila integriranih smernic ni treba spreminjati. Stabilnost procesa strukturnih reform v Evropi je namreč pomemben element njihovega uspeha. ECOFIN bo še naprej zagotavljal trdne temeljne makroekonomske razmere za ohranjanje naložb, rasti in vse večje zaposlenosti. To pomeni dosledno izvajanje pakta stabilnosti in rasti, da se zagotovijo zdrave in vzdržne javne finance, ter ukrepov za spodbujanje kakovosti javnih financ.
• Svet bo v zvezi s paktom stabilnosti in rasti še naprej zelo natančno spremljal proračunska gibanja. Upamo, da bo do spomladi lahko sprejeta odločitev za odpravo postopka presežnega primanjkljaja za več držav članic. Veliko držav je že doseglo srednjeročne proračunske cilje ali pa si zanje uspešno prizadeva. Slovensko predsedstvo bo skupaj s Komisijo poskušalo zagotoviti, da se proračunska konsolidacija nadaljuje. Posebno pozornost pa bo treba nameniti tistim državam, ki še niso dosegle srednjeročnega proračunskega cilja ali si zanj ne prizadevajo dovolj uspešno, in državam, ki bi lahko presegle referenčno vrednost 3 % BDP.
• Ciper in Malta sta 1. januarja uvedla evro. Slovenija je zadnja med državami, ki je pred njima uvedla evro. Predsedstvo bo zato z velikim zanimanjem spremljalo njun prehod. Ugotavljamo, da je do danes ta prehod potekal nemoteno, tako da je treba Cipru in Malti izkazati vse priznanje za trdo in uspešno opravljeno delo.
• Slovaška je izrazila željo, da bi prevzela evro 1. januarja 2009. Komisija in Svet bosta maja dala oceno o njenem izpolnjevanju konvergenčnih meril, nato pa bo Svet na podlagi gradiva, ki ga bosta pripravila Komisija in ECB, preučil stanje. Vse strani se zavedajo, da je treba Evropskemu parlamentu zagotoviti dovolj časa, da bo lahko v tem postopku v celoti opravil svojo nalogo, a poskrbeti je treba, da bodo za analizo konvergenčnosti na voljo najboljši podatki. Takoj ko bosta Komisija in ECB sprejeli svoji konvergenčni poročili, bosta lahko Svet in Parlament hkrati začela delo.
• Naj omenim, da je sprejetje drugega triletnega cikla prenovljene strategije za rast in delovna mesta ključna prednostna naloga slovenskega predsedovanja.
• Evropski svet je spomladi 2005 sklenil okrepiti lastništvo nad strategijo za rast in delovna mesta ter povečati odgovornost zanjo, zato je uvedel nacionalne programe reform. Na tej podlagi se je pospešilo tudi izvajanje strukturnih reform, potrebnih zaradi globalizacijskih izzivov, kljub različni hitrosti in intenzivnosti njihovega izvajanja v državah članicah. Strategija je pripomogla, da so se gospodarstva še bolj povezala, konjunkturni cikli pa uskladili, na podlagi česar se lahko monetarna politika bolje prilagaja potrebam držav članic.
• Strukturno izboljšanje je najbolj izrazito na trgu dela, kjer se je stopnja brezposelnosti znižala pod 7 %, stopnja zaposlenosti pa se približuje 65 %, pri čemer je bila visoka rast ugotovljena zlasti pri ženskah in starejših. Kaže, da se je desetletno obdobje zmanjševanja storilnosti ustavilo. Prvič v desetih letih sta se odpiranje delovnih mest in večja storilnost pojavila sočasno.
• Zaradi nedavnih mednarodnih pretresov je treba ukrepati in povečati prožnost gospodarstva ter izkoristiti obstoječe možnosti za boljšo uporabo delovne sile in delovno storilnost. Stopnja brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti med mladimi, je še vedno previsoka. Pospešeno bi bilo treba zmanjševati javni dolg ter brez odlašanja posodobiti pokojninske sisteme in sisteme zdravstvenega varstva.
• Slovensko predsedstvo se veseli dobrega sodelovanja in sinergije z Evropskim parlamentom v razpravah o strategiji za rast in delovna mesta. Pozdravljamo osnutek poročila, ki ga pripravlja ECON in vsebuje nekatere poudarke, vredne upoštevanja pri pripravi končnega razlagalnega besedila širših smernic ekonomskih politik. Trojka ECOFIN se bo februarja 2008 sestala z delegacijo Evropskega parlamenta in izmenjala mnenja o širših smernicah ekonomskih politik.
• Slovenija bo nadaljevala že začrtano delo tria glede kakovosti javnih financ, pri čemer se namerava osredotočili predvsem na vprašanje učinkovitosti socialnih transferov in poglobitev diskusije o učinkovitosti javnih izdatkov za izobraževanje.

II. Finančne storitve

• Kot drugo področje dela in osrednja interesna točka Sveta (ECOFIN) bi poudaril finančne storitve. Predsedstvo bo nadaljevalo delo v zvezi z dolgoročnim načrtom za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov, Svet pa bo pozvan, da analizira izkušnje nedavnih pretresov in določi nadaljnje ukrepe. Naredili bomo vse kar je v naši moči, da se bodo odločilne razprave odvijale in ukrepi sprejemali v obstoječih institucionalnih okvirih EU.
• Okrepitev finančne stabilnosti je za slovensko predsedstvo tema izrednega pomena, zato bomo zagotovili njeno učinkovito obravnavo. V ta namen smo našemu programu dela dodali posebno prilogo, ki podrobneje opredeljuje našo zavzetost.
• Ugotoviti moramo, da čeprav zdajšnje razmere na finančnih trgih niso zadovoljive, ostaja realno gospodarstvo v EU na trdnih temeljih. V prihodnjih dveh mesecih bo najprej Evropski svet na svojem spomladanskem srečanju marca na podlagi prispevka ECOFIN pregledal razvoj dogodkov in stanje na finančnih trgih, medtem ko bo celoten dosje finančne stabilnosti osrednja tema neformalnega zasedanja ECOFIN aprila v Sloveniji. Na njem bomo obravnavali nadaljnje korake pri razvoju sistema finančne stabilnosti v skladu s časovnim načrtom, ki je bil sprejet jeseni 2007. Del tega je tudi podpis memoranduma o sodelovanju med ministrstvi za finance, nadzorniki in regulatorji v zvezi z upravljanjem s kriz. Osrednji namen dela predsedstva je izvajanje sprejetega programa dela, njegova pospešitev in razširitev z novimi ukrepi, kjer bi se to izkazalo za potrebno.
• V zvezi z zakonodajnimi akti bi najprej želel opozoriti na projekt Solventnost II. Pri tem ne gre le za revizijo in posodobitev sedanje ureditve solventnosti v EU, ki velja za zavarovalnice in pozavarovalnice. Ena glavnih prednosti tega projekta je, da bi z njim zapolnili vrzeli v sedanji zakonodaji, pri tem pa upoštevali zadnja dogajanja v tem sektorju. Projekt bolje odseva resnično tveganje zavarovalnic in pozavarovalnic. Vsi akterji, vključeni v ta sektor – industrija sama ter nadzorni in regulacijski organi – se strinjajo, da je projekt zelo daljnosežen, prav tako pa menijo, da jim bo bistveno olajšal delovanje. Prav zato je ta predlog prednostna naloga predsedstva pri finančnih storitvah in želimo si čim hitrejšega napredka. Dobri odnosi z Evropskim parlamentom so tu ključnega pomena, zato bomo z vami ohranjali tesne stike. Tako, upam, bomo lahko o tej direktivi dosegli dogovor že v prvi obravnavi.
• Proti koncu aprila 2008 pričakujemo, da bo Komisija predstavila predlog o spremembah in dopolnitvah direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (UCITS). Sedanja direktiva UCITS je zagotovila pomemben prispevek, saj je prvič uvedla evropski potni list za investicijske sklade, tako da so vlagatelji svoje proizvode lahko ponujali tudi vlagateljem prek meja v drugih državah članicah. Čeprav smo pri uvajanju potnega lista UCITS v preteklih letih naleteli na nekaj praktičnih težav, se je ta projekt na splošno izkazal za zelo uspešnega. Od leta 1985, ko je bila sprejeta prvotna direktiva UCITS, se je upravljanje premoženja precej spremenilo. Zdaj pa je prišel čas, da posodobimo obstoječi okvir in zagotovimo večjo učinkovitost trga predvsem pa, da še bolje zaščitimo vlagatelje. Upamo, da bomo s pomočjo Evropskega parlamenta lahko čim prej dosegli dogovor. Dobro se zavedamo, da sta z lanskima resolucijama, zlasti pa z resolucijo iz leta 2006, poročevalec in Parlament dokazala, kako pomembno je za vas to vprašanje.
• Spomladi 2008 (predvidoma v sredini aprila) pričakujemo predlog Komisije o spremembah direktive o finančnem zavarovanju in direktive o dokončnosti poravnave, s katerima bi povečali obseg upravičenega zavarovanja. Tudi tu upamo na tesno sodelovanje Evropskega parlamenta, da bi lahko čim prej dosegli dogovor.
• Glede maloprodajnih finančnih storitev naj spomnim, da je enotno območje plačil v evrih (SEPA) včeraj prešlo v komercialno fazo. V zvezi s hipotekarnimi krediti bomo preučili belo knjigo Komisije, posebno pozornost pa namenili sporočilu Komisije o finančni izobrazbi, ki je že dolgo ključni izziv, tudi z vidika vse večjega bremena pokojninskega varčevanja za gospodinjstva.

III. Obdavčitev

• Če preidem še na zadnje, tretje področje našega dela – obdavčitev, bi poudaril, da se bo slovensko predsedstvo v zvezi s posredno obdavčitvijo zavzemalo za posodobitev in poenostavitev skupnih pravil glede davka na dodano vrednost in trošarin. Začeli smo razpravljati o novem zakonodajnem predlogu direktive Sveta o DDV v zvezi z zavarovalnimi in finančnimi storitvami. Predsedstvo nadaljuje razprave o direktivi Sveta o tehničnih prilagoditvah, pri čemer si želi doseči soglasje držav članic. V zvezi s trošarinami bomo namenili največ pozornosti prenovitvi direktive 92/12/EGS, ki določa splošni režim za trošarinske proizvode ter skladiščenje, gibanje in nadzor takih proizvodov. Komisija naj bi predlog o pregledu in poenostavitvi te direktive predstavila že februarja 2008.
• Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za boj proti davčnim goljufijam. Svet pričakuje ugotovitve Komisije o daljnosežnih ukrepih boja proti davčnim goljufijam – uvedbi neobveznega splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in o obdavčitvi transakcij znotraj Skupnosti. Pričakuje tudi predloge o konvencionalnih ukrepih za boj proti davčnim goljufijam.
• Kar zadeva neposredno obdavčitev, bo slovensko predsedstvo sodelovalo s stalno predsedujočo pri iskanju rešitev in ji v skladu s svojimi pristojnostmi pomagalo doseči dogovor med državami članicami o prihodnjem delovnem svežnju Skupine za kodeks ravnanja na visoki ravni v zvezi z vprašanjem škodljive davčne konkurence. Prav tako namerava nadaljevati razpravo v zvezi s koordinacijo nacionalnih davčnih sistemov.

V zaključku pa bi rad omenil, da glede na odzive kolegov po predstavitvi programa v Svetu ECOFIN menim, da smo delo na teh področjih dobro zastavili. Z učinkovitim in trdim delom, pa tudi dobrim sodelovanjem bomo tako lahko konec junija 2008, ko bom vašemu odboru predstavil rezultate, poročali o marsikaterem dosežku pri urejanju finančnih in monetarnih zadev. Prihodnja, že predvidena izmenjava mnenj s predstavniki vašega odbora je 12. februarja, seveda pa se bom z veseljem odzval na morebitna dodatna povabila k udeležbi na zasedanju vašega odbora, če se bo med predsedovanjem za to pojavila potreba.

Hvala za pozornost.