VELJA GOVORJENA BESEDA
Spoštovani g. predsednik,
članice in člani odbora, gospe in gospodje!
V čast in zadovoljstvo mi je, da vam lahko danes predstavim prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU in da ob tej priložnosti tudi že lahko poročam o najpomembnejših odločitvah prvega zasedanja Sveta za splošne in zunanje zadeve v tem letu.
Slovenija je s ponosom sprejela zahtevno nalogo predsedovanja Svetu EU. Zavedamo se odgovornosti, zato smo se na predsedovanje temeljito pripravili.
Prednostne naloge šestmesečnega programa slovenskega predsedovanja izhajajo iz 18 mesečnega programa predsedovanja, ki smo ga pripravili v sodelovanju z ostalima članicama Tria Nemčijo in Portugalsko. Še posebej cenimo dragoceno pomoč in prispevek evropskih institucij v času priprav na predsedovanje tem. Prepričan sem, da bomo uspešno sodelovanje in odprt dialog ohranili tudi v prihodnje.
Slovensko predsedstvo je v okviru programa predsedovanja začrtalo pet osrednjih prednostnih nalog: prihodnost Evrope in uspešen potek ratifikacijskega procesa nove Lizbonske pogodbe, obravnavo svežnja ukrepov na področju energetike in podnebnih sprememb; zagon novega cikla Lizbonske strategije za gospodarsko rast in zaposlovanje; širitev in evropsko sosedsko politiko (evropska prihodnost Zahodnega Balkana) ter medkulturni dialog.
V prvi vrsti bi želel izpostaviti izjemna prizadevanja Nemčije in Portugalske, katerih rezultat je bil dogovor o novi Lizbonski pogodbi na oktobrskem neformalnem Evropskem svetu. Proces se je končal s podpisom pogodbe decembra v Lizboni in z razglasitvijo Listine EU o temeljnih pravicah. Mislim, da smo si enotni glede velikega pomena nove pogodbe in listine za vse nas.
Nova pogodba predstavlja dobro podlago za soočanje Unije z novimi izzivi, ki so v temelju izzivi globalizacije. Pred nami je novo obdobje EU. Želel bi poudariti, da je zaradi vseh pridobitev, ki jih Lizbonska pogodba vsebuje, prvenstvenega pomena, da pogodba začne veljati še pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament. Slovenija želi biti za vzgled in vzpodbudo ostalim članicam k čimprejšnjim ratifikacijam Lizbonsko pogodbo, zato prav danes poteka sprejemanje Zakona o ratifikaciji v Državnem zboru Republike Slovenije.
Lizbonska strategija bo predstavljala jedro spomladanskega Evropskega sveta, saj se z letom 2008 začenja nov tri-letni cikel in s tem priložnost za nov zagon izvajanju reform.
Kot kažejo podatki, Lizbonska strategija prinaša vidne rezultate, zato je treba poudariti, da je nujno zagotoviti kontinuiteto lizbonskega procesa in implementacije zadanih programov reform.
Zanesljiva in trajna energetska oskrba in odziv na posledice podnebnih sprememb sta v interesu slehernega državljana Evrope, zato želi predsedujoča doseči čim večji napredek pri obeh dosjejih na zasedanjih Evropskega sveta v prvi polovici 2008.
Slovensko predsedstvo pozdravlja predstavitev svežnja za podnebje in energijo Evropske komisije. Računamo na konstruktivnost in podporo držav članic in Evropskega parlamenta, tako da bi sveženj sprejeli najpozneje spomladi leta 2009.
Leto 2008 je leto Evropskega medkulturnega dialoga. Je tudi leto evro-mediteranskega medkulturnega dialoga. Medkulturno in medversko sodelovanje bo ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU, pri čemer želi slovensko predsedstvo nasloviti posebna vprašanja na temo medkulturnega dialoga in medverskega sodelovanja v regiji Zahodnega Balkana. Kot prispevek k razvoju visokega šolstva v mediteranskem prostoru načrtujemo ustanovitev Evro-mediteranske univerze v Piranu.
Slovenija si bo prizadevala za okrepitev zunanjepolitične vloge EU na področju varnosti, razvoja in gospodarskih odnosov. Naj omenim le nekaj področij, na katerih bo Svet EU aktiven v času slovenskega predsedovanja.
Slovenija močno podpira nadaljnjo širitev EU, saj se je prav širjenje EU v preteklosti izkazalo kot najboljši mehanizem za pospeševanje notranjih reformnih procesov v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah in za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v Evropi. V času slovenskega predsedovanja se bodo nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo, skladno z napredkom pri izpolnjevanju postavljenih kriterijev ter spoštovanjem pravnega reda, prevzetih zavez in standardov EU.
Stabilnost Zahodnega Balkana vpliva na varnost in blaginjo celotne Unije. Zavedamo se, da bo velik del prizadevanj Unije namenjen Kosovu, pri čemer pa si ne želimo, da bi krizno upravljanje popolnoma zasenčilo širše in bolj pozitivno sporočilo o konkretni in jasni EU perspektivi, ki ga mora Unija poslati regiji v tem trenutku. Dogovor med Beogradom in Prištino oz. rešitev v okviru OZN bi bila zagotovo idealna scenarija za razplet kosovske krize, vendar je očitno, da do njegove uresničitve na žalost ne bo prišlo. Kosovo je evropsko vprašanje in Unija mora biti pripravljena na prevzem odgovornosti za njegovo rešitev. Pri tem je bolj kot kdajkoli prej na preizkušnji trdnost in učinkovitost Skupne zunanje politike EU, ki temelji na enotnosti, fleksibilnosti in solidarnosti med državami članicami.
Stabilna in uspešna Srbija, ki je v celoti vključena v družino evropskih narodov, je pomembna za stabilnost v regiji. Zato EU spodbuja Srbijo, naj izpolni pogoje, ki so potrebni za čimprejšnji podpis SAS in njeno hitrejše približevanje EU. Zato je Svet EU za splošne zadeve in zunanje odnose včeraj ponudil Srbiji v podpis politični sporazum, ki predvideva poživitev političnega dialoga, začetek pogajanj za vizumsko liberalizacijo, delno sprostitev trgovinskih odnosov in sodelovanje na področju izobraževanja, s katerim želi EU omogočiti večjemu številu srbskih študentov izobraževanje na univerzah držav članic. Evropska unija bo tudi oblikovala posebno delovno skupino, ki bo spremljala približevanje Srbije Evropski uniji, promovirala evropsko idejo v Srbiji in v sodelovanju s srbskimi oblastmi in z mednarodnim sodiščem v Haagu preverjala izpolnjevanje pogoja polnega sodelovanja Srbije s sodiščem (ICTY).
Prizadevali si bomo skleniti mrežo stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in za okrepitev regionalnega sodelovanja na različnih področjih, npr. sodelovanje v Energetski skupnosti v Jugovzhodni Evropi. Na področju konkretnih korakov, ki bi EU približali prebivalcem regije, slovensko predsedstvo pozdravlja namero Komisije, da na področju vizumskega dialoga z državami regije naredi korak naprej. Prav tako Komisija v sodelovanju z nami pripravlja Komunikacijo o možnih ukrepih za nadgradnjo Solunske agende, ki bo objavljena marca letos. O vseh tem bomo ministri za zunanje zadeve držav članic govorili z ministri držav Zahodnega Balkana 29. marca v Sloveniji ob robu Gymnicha.
Slovenija podpira Evropsko sosedsko politiko in si bo prizadevala za njeno nadaljnjo krepitev v enotnem, združenem in koherentnem okviru politike in ob upoštevanju načela razločevanja in individualnega pristopa k partnericam znotraj ENP. Pomembno pozornost bomo posvetili pobudi o črnomorski sinergij.
Barcelonski proces se je že utrdil kot temeljni in edinstveni okvir za dialog in sodelovanje med državami EU in sredozemskimi partnericami. Menimo, da bi morali sredozemske in vzhodnoevropske partnerice dejavno vključiti v dialog o skupnih izzivih in problemih.
Ena pomembnih nalog slovenskega predsedovanja je tudi nadaljnje izvajanje Strategije EU za srednjo Azijo na vseh prednostnih področjih, še posebej v okviru regionalnega aspekta. Ministrska Trojka EU in držav Srednje Azije bo potekala 9. in 10. aprila v Turkmenistanu.
V preteklih mesecih smo z zanimanjem spremljali razprave Evropskega parlamenta o teh temah.
Slovensko predsedstvo bo vpeto v reševanje perečih aktualnih mednarodnih varnostno političnih vprašanj, pri katerih se od Evropske unije kot globalne akterke pričakuje aktivna vloga. Naj omenim samo nekatere.
Zelo smo zaskrbljeni zaradi zadnjih dogodkov v Gazi, v Južnem Izraelu in na meji med Gazo in Egiptom. Zaskrbljeni smo tudi zaradi poslabšanja humanitarnega stanja na območju Gaze. Na včerajšnji seji Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose smo pozvali vse strani, naj si prizadevajo za odprtje prehodov in podprli smo pobude Egipta in Arabske lige, ter še zlasti predlog palestinske oblasti, da bi prevzela nadzor nad prehodi.
Menimo, da bi lahko prišlo do napredka pri rešitvi izraelsko-palestinskega spora, v luči pričetka pogajanj o končnem statusu po Annapolisu. Donatorska konferenca v Parizu je zagotovila precejšnja sredstva mednarodne skupnosti v pomoč Palestincem. Še posebej je pomembno, da so se v reševanje konflikta aktivno vključile tudi arabske države. EU bo tudi nadalje podpirala Palestince na področju varnosti, gradnje institucij, dobrega upravljanja, civilne družbe in gospodarstva, v tesnem sodelovanju z Tonyem Blairom, posebnim odposlancem Kvarteta. Slovensko predsedstvo namerava, tako kot predhodna predsedstva, storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi EU, kot največji donatorici pomoči Palestincem, zagotovilo pomembnejšo vlogo tudi v političnem procesu. Pri tem računamo tudi na aktivnosti Evropskega parlamenta pri doseganju tega cilja.
Slovensko predsedstvo je zaskrbljeno zaradi notranjepolitične blokade v Libanonu in ponavljajočih se dejanj nasilja. Podpiramo reševanje problema z dialogom, in izražamo priznanje vsem, ki si za ta dialog neutrudno prizadevajo. Po drugi strani tiste, ki bi na rešitev problema lahko vplivali, pozivamo h konstruktivnosti. Pozivamo tudi k implementaciji relevantnih resolucij Varnostnega sveta ZN.
Predsedstvo je zaskrbljeno, ker Iran ne spoštuje zahtev, določenih v resolucijah OZN in poziva Iran k popolni transparentnosti in krepitvi sodelovanja z IAEA. Napoveduje trdno zavezanost diplomatski rešitvi iranskega jedrskega vprašanja in nadaljnji razpravi o morebitnih ostrejših ukrepih mednarodne skupnosti v okviru nove resolucije OZN.
Predsedstvo je prepričano, da sta dialog in narodna sprava predpogoj za uspešne reforme v Iraku in je bo delovalo v smeri nadaljnje podpore EU iraški vladi pri doseganju potrebnih reform. EU bi morala nadaljevati tudi z napori za izboljšanje varnostnih razmer v Iraku, k čemer bo pomembno pripomoglo podaljšanje misije EUJUST LEX v Iraku. Veselim se skorajšnje izmenjave mnenj s Evropskim parlamentom o vlogi Evropske unije v Iraku.
EU pripisuje velik pomen odnosom s Pakistanom in v celoti podpira vsak napredek na poti k spravi in trajni demokraciji v tej državi in je pripravljena s Pakistanom aktivno sodelovati za dosego teh ciljev. Trenutno je najpomembnejši izziv izvedba splošnih volitev 18. februarja, za katere je treba na najboljši možni način zagotoviti, da bodo svobodne in poštene ter izvedene v ustreznih varnostnih okoliščinah. Stabilnost v Pakistanu je v ključnem interesu EU. Evropska unija bo vsekakor v volilnem procesu prisotna z opazovalno misijo.
EU je v preteklih mesecih Burmi/Mjanmaru namenila veliko pozornosti. Hitro in odločno smo se odzvali na nasilno zadušitev mirnih protestov v septembru, Evropski svet je na temo Burme decembra sprejel sklepe. Prizadevali si bomo za bolj celovit politični proces, vrnitev posebnega odposlanca ZN Gambarija, boljši dostop mednarodnih agencij in izvajanje priporočil posebnega poročevalca ZN Pinheira.
Zaostrene razmere v Keniji so zaznamovale prvi dan slovenskega predsedovanja. Razvoj dogodkov po decembrskih predsedniških volitvah predstavlja hud udarec procesu demokratizacije v celotni Afriki, kjer je Kenija veljala za vzornico. EU podpira prizadevanja Afriške Unije in Panela eminentnih afriških osebnosti, pod vodstvom nekdanjega GS OZN Kofija Annana, in spodbuja sprti strani, naj začneta dialog o odprtih vprašanjih, saj se razmere v Keniji ne bodo normalizirale, dokler ne bo dosežen politični kompromis, ki bo vodil k trajni rešitvi in odražal voljo kenijskega ljudstva.
Kriza v Darfurju predstavlja krizo za celotno regijo. Povzročila je tisoče smrtnih žrtev in stotine tisočev beguncev. Z uradnim začetkom vojaške operacije EUFOR ČAD -CAR, največje tovrstne operacije v zgodovini Evropske unije, v vzhodnem Čadu in severovzhodnem delu Srednjeafriške republike EU zagotavlja nadvse pomembno podporo stabilizaciji te regije.
Ta operacija dopolnjuje prizadevanja ZN in Afriške unije. Z začetkom tega leta je misija Afriške unije AMIS postala del mešane misije Afriške unije in Združenih narodov UNAMID za operacijo v Darfurju. Izzivi, ki jih predstavlja napotitev te misije, so ogromni. Povečati moramo pritisk na sudanske oblasti, da bodo v celoti izpolnjevale zaveze glede učinkovite napotitve UNAMID.
EU močno podpira politični proces v Sudanu, saj si želimo, da se uporniška gibanja vrnejo za pogajalsko mizo.
Demokratična republika Kongo ima za seboj desetletja trajajočo krizo in se sooča s številnimi vprašanji v zvezi z izgradnjo svoje prihodnosti. Na podlagi demokratičnih volitev so bile vzpostavljene demokratične institucije, ki poskušajo delovati kljub nestabilnim splošnim varnostnim razmeram in humanitarni drami, ki se odvija na vzhodu države. EU je doslej ogromno prispevala k zagotavljanju podpore mirovnemu procesu in demokratizaciji države. Eno glavnih področij našega ukrepanja je reforma varnostnega sektorja, ki je potrebna bolj kot kdajkoli prej, zato bo to vprašanje še naprej ostalo v ospredju naših aktivnosti v DR Kongo.
Svet je pozdravil dogovor, dosežen na konferenci o miru, varnosti in razvoju v provincah severnega in južnega Kivuja, ki je potekala konec prejšnjega tedna v Gomi, ki vliva upanje, da bo v tem delu Konga končno zavladal mir.
Slovensko predsedstvo želi še utrditi in razvejati transatlantske odnose, pri čemer naj omenimo organizacijo vrha EU-ZDA v Sloveniji, na katerem si bomo prizadevali za napredek v že sprejetih dogovorih med EU in ZDA. Kot prva slovanska država, ki predseduje Svetu EU, si bo Slovenija prizadevala za čim večji napredek na področju razvoja strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo in za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju. Vrh EU Rusija, v Sibiriji, bo potekal po izvolitvi novega predsednika. Vrh EU z Latinoameriškimi in Karibskimi državami v Limi, Peruju, se bo posvetil izzivom revščine in neenakosti ter trajnostnega razvoja, okolja, podnebnih sprememb in energije. Organizirali bomo tudi vrh EU-Japonska v Tokiu.
Na področju Evropske varnostne in obrambne politike bodo ključni elementi nadaljnja krepitev učinkovitega multilateralizma, ustrezen razvoj civilnih in vojaških zmogljivosti kriznega upravljanja ter optimizacija postopkov načrtovanja in odločanja. Dve pomembni operaciji, v Čadu in na Kosovu, bosta to leto neposreden preizkus odločenosti in pripravljenosti EU. Ocenjujemo, da je EVOP kot instrument evropske zunanje in varnostne politike zelo pomemben, a mogoče še premalo viden in prepoznaven.
Človekove pravice ostajajo pomembna sestavina skupne zunanje in varnostne politike EU tudi v času slovenskega predsedovanja. Vso potrebno pozornost bomo posvetili tako implementaciji smernic, kot dialogom in konzultacijam s tretjimi državami. Pomembna bo tudi vloga EU v okviru OZN sistema za zaščito in promocijo človekovih pravic, v tem okviru še posebej delovanja Sveta za človekove pravice. Še naprej si bomo prizadevali tudi za vpenjanje politike človekovih pravic v ostale segmente skupne zunanje in varnostne politike.
S tem zaključujem svojo predstavitev. Naj še enkrat poudarim, da izredno cenimo vaše aktivnosti in se veselim tvornega sodelovanja z vami v prihodnje.
