Lep pozdrav vsem skupaj, še posebej predsedniku Evropskega parlamenta, gospodu Hans-Gert Poetteringu. Pod njegovim vodstvom smo pravkar končali pogovor s konferenco Evropskega parlamenta, ki jo sestavljajo predsedniki in vodje poslanskih skupin, političnih skupin, ki sestavljajo Evropski parlament.
Slovenija ceni, oziroma slovensko predsedstvo ceni sodelovanje z Evropskim parlamentom. Zavedamo se pomena Evropskega parlamenta, še posebej v luči nove vloge, ki jo Evropski parlament dobiva s pravkar podpisano Lizbonsko pogodbo. Ta je vlogo Evropskega parlamenta, kot edine neposredne voljene institucije Evropske unije, še dodatno okrepila. Poslanci v Evropskem parlamentu razpolagajo z bogatimi izkušnjami, z znanjem. To je prišlo do izraza tudi na teh pravkar končanih pogovorih s slovensko vlado. Podali so precej predlogov vrednih razmisleka. Veliko tem, ki bodo prioritete slovenskega predsedovanja v naslednjem letu, smo obdelali skupaj in jih osvetlili iz različnih vidikov. Predvsem smo namenil pozornost tistim temam, ki bodo potrebovale več usklajevanja med evropskimi institucijami. Gre predvsem podnebno-energetski paket in situacijo na Zahodnem Balkanu, s fokusom na vprašanju prihodnjega statusa Kosova. Več ali manj smo se strinjali glede teh glavnih potrebnih poudarkov.
Večina prioritet slovenskega predsedovanja izhaja iz logičnih zahtev in izzivov pred katerimi je Evropska unija v tem času, oziroma bo v prihodnjem letu. Veliko teh prioritet je takšnih, da si jih deli več predsedstev. V Sloveniji se zavedamo, da dobro sodelovanje z Evropskim parlamentom pomeni tudi boljše rezultate predsedovanja. Veliko pomembnih odločitev je vezano na proces zakonodajnega soodločanja Evropskega parlamenta. Evropski parlament je še posebej v tem mandatu dokazal, da je kos tej nalogi in da bo brez problemov sprejel okrepljeno vlogo, ki jo prinaša nova Lizbonska pogodba.
Sam bom Evropskemu parlamentu predstavil program slovenskega predsedovanja 16. januarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Evropskemu parlamentu bom v prihodnjega pol leta poročal tudi o zaključkih obeh Evropskih svetov, marca in junija, in na koncu skupaj ob poročanju o zaključkih z junijskega Evropskega sveta tudi o rezultatih celotnega polletnega obdobja slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Slovenija se bo tudi sproti odzivala na pobude iz Evropskega parlamenta, sodelovala na sejah plenarnih zasedanj in tudi delovnih teles in nasploh vodila politiko čim tesnejšega sodelovanja z evropskimi institucijami, z Evropskim parlamentom v ospredju.
Gospod predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering bo naš gost že kmalu v začetku slovenskega predsedovanja - 8. januarja v Ljubljani. Takrat bo v Ljubljani slovesnost ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga - gospod Poettering bo eden izmed osrednjih gostov. Evropski parlament je intenzivno, oziroma bo intenzivno vključen v izvajanje te prioritete. V času slovenskega predsedovanja bo vrsta dogodkov organiziranih v Evropskem parlamentu, preko katerih se bo krepil medkulturni dialog - tako znotraj Evropske unije kot tudi med kulturami v Evropski uniji in tistimi v naši soseščini in širše.
Torej ta pogovor, ki smo ga pravkar končali, je pokazal trdno politično voljo na obeh straneh za dobro sodelovanje med Svetom EU in Evropskim svetom na eni strani in na drugi strani Evropskim parlamentom. Slovenija se veseli tega sodelovanja v naslednjih šestih mesecih in računamo, da bomo s skupnimi napori na veliko izzivov, ki so pred nami, zadovoljivo odgovorili.
