Spoštovana gospa kanclerka,
spoštovani predsednik Evro skupine,
predsednik Evropskega parlamenta,
predsednik Evropske komisije,
predsednik Evropske centralne banke,
spoštovane gospe in gospodje.
Zelo sem počaščen, da sem lahko danes z vami. Delim vaše veselje in zadovoljstvo ob prehojeni poti. Vizionarskim politikom in ekonomistom se lahko zahvalimo, da so prepoznali potrebo po političnem in ekonomskem povezovanju Evrope. Ob tem lahko z veseljem rečem, da je projekt skupne evropske valute tako političen kot tudi gospodarski uspeh. Politično je evro poglobil integracijo EU in predstavlja enega najbolj otipljivih simbolov EU. Ekonomsko pa državam, članicam skupnega monetarnega območja, prinaša veliko večjo stabilnost in odzivnost na globalno ekonomsko dogajanje. Stabilno ekonomsko okolje pomeni nižje obresti, nižjo inflacijo, manj tveganj, nižje stroške poslovanja, več trgovanja. To pa so pravi pogoji za vzdržno gospodarsko rast in rast zaposlenosti ter socialno kohezijo. Prav število novih delovnih mest se je v državah evro območja v zadnjih letih izrazito povečalo.
Narediti moramo vse, da bo evro uspešna in stabilna valuta tudi v manj ugodnih globalnih razmerah. Predsednik Vlade Luksemburga in predsednik evrske skupine, Jean-Claude Juncker, je na slovesnosti ob prevzemu evra v Sloveniji januarja 2007 v Ljubljani poudaril: »Živeti v območju evra pomeni, da morajo biti ekonomske politike med državami članicami tega območja veliko bolje usklajene, ker ima (ne)izvajanje politik na nacionalni ravni lahko posledice za evrsko območje kot celoto«.
Učinkoviti denarni politiki mora slediti nadaljnja javno finančna konsolidacija in izvajanje strukturnih reform. Ni naključje, da je bila Lizbonska strategija po mnogih neuspešnih predhodnih poizkusih in naporih držav članic sprejeta leto dni po ustanovitvi Evropske centralne banke. Velik uspeh evra gre tako pripisati ne samo učinkoviti denarni politiki Evropske centralne banke, ampak tudi dosedanjim rezultatom Pakta o stabilnosti in rasti ter že izvedenim strukturnim reformam v državah Evropske in monetarne unije. Reforme ustvarjajo prostor ustvarjalnosti in vsesplošnemu napredku
Spoštovane gospe in gospodje,
Živimo v svetu globalne konkurence. Če želimo zagotoviti uspešen razvoj Evropske unije v 21. stoletju, moramo znati pravočasno odgovarjati na ključno dilemo sodobne evropske stvarnosti, ki se glasi: »Kako razmišljati o spremembah pravočasno. Kako misliti spremembe tudi takrat, ko nam gre dobro.« Odgovor je Lizbonska strategija. Na spomladanskem Evropskem svetu smo začeli drugo triletno obdobje Lizbonske strategije. Njen cilj je večje ravnotežje med skrbjo za ljudi in okoljem ter konkurenčnostjo gospodarstva. Znanje in inovacije, zaposlovanje, poslovno okolje, energija in podnebne spremembe ostajajo osrednje teme. Štirim temeljnim svoboščinam smo dodali peto – prost pretok znanja, saj se zavedamo pomena znanja in inovacij za ustvarjalnost in razvoj. Da bi okrepili konkurenčnost, zlasti malih in srednjih podjetij, smo sprejeli ukrepe za njihovo lažje delovanje. Poleg tega bi jim želeli omogočiti lažji dostop do virov financiranja in hitrejši razvoj na enotnem trgu. Posebej smo poudarili potrebo po še večji usklajenosti ekonomske, zaposlovalne in socialne politike. Sprejeli smo sklepe o prihodnosti Lizbonske strategije tudi po letu 2010, kar je nujno potrebno za ohranitev doseženega napredka.
Trenutne globalne gospodarske razmere narekujejo posebej odgovorno ravnanje nosilcev ekonomskih politik. Evropski svet je marca letos opredelil ukrepe za nadaljnjo stabilizacijo finančnih trgov in potrdil odgovornost predvsem zasebnega sektorja. Na neformalnem zasedanju ECOFIN-a v Sloveniji pa je bil podpisan Memorandum o sodelovanju med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi Evropske unije glede čezmejne finančne stabilnosti.
Spoštovane gospe in gospodje,
Začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji sovpada z vstopom Malte in Cipra v območje evra. Veselijo nas nedavne pozitivne ocene Evropske komisije in Evropske centralne banke glede pripravljenosti Slovaške za prevzem evra. Ko se danes oziramo na prehojeno pot od ustanovitve ECB pred 10 leti, smo lahko zadovoljni. Zgodba o evru je zgodba o uspehu. Verjamem, da bo tudi v prihodnje evro stabilna valuta, odraz stabilnega gospodarstva ter splošne blaginje in napredka Evrope. Želel bi izraziti priznanje prvemu predsedniku Evropske centralne banke, Williamu Duisenbergu, in iskreno čestitati Evropski centralni banki ob 10. obletnici delovanja. Še na mnoga uspešna leta in desetletja!
