Velja govorjena beseda!
Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta,
cenjene poslanke in poslanci!
Jutri se bo pričelo drugo zasedanje Evropskega sveta pod slovenskim predsedstvom.Dovolite, da vam danes predstavim osrednje teme pogovorov predsednikov držav in vlad.
Prva razprava bo zagotovo posvečena preučitvi razmer po četrtkovem referendumu o Lizbonski pogodbi na Irskem. Že takoj na začetku želim ponovno poudariti besede predsednika Evropskega sveta Janeza Janše: predsedstvo obžaluje odločitev irskih volilcev in je nad njo razočarano. Seveda pa bomo izraženo voljo Ircev spoštovali. Predsednik Evropskega sveta se je po objavi uradnih rezultatov pogovarjal tudi s številnimi voditelji držav članic, ki še niso zaključile ratifikacijskega postopka. Ohrabrujoča novica je, da so te države članice odločene nadaljevati proces ratifikacije. Kakor je poudaril predsednik Evropskega sveta, Lizbonsko pogodbo potrebujejo tako evropski državljani kot Evropska unija, saj prinaša večjo učinkovitost, več demokratičnosti in preglednosti. Dejstvo je, da problemi in izzivi, s katerimi se danes spopadamo v Uniji, ostajajo. Dejstvo je tudi, da z negativnim izidom irskega referenduma ti problemi niso rešeni.
Zato bodo voditelji na jutrišnjem zasedanju Evropskega sveta razpravljali o tem, kako poiskati izhod iz nastalega položaja. Prizadevali si bodo določiti časovnico za nadaljnje delo. Predsedstvo je prepričano, da bomo rešitev našli skupaj z Irsko in da se Unija ne bo soočila s ponovitvijo situacije iz leta 2005. Predsednik Evropskega sveta, gospod Janša, je tudi sporočil, da bo irskega predsednika vlade, gospoda Briana Cowena, zaprosil za pojasnitev okoliščin in razlogov, ki so botrovali izidu referenduma.
Seveda pa Evropski svet ne bo zaobšel drugih prav tako izjemno pomembnih izzivov, ki so pred nami. EU deluje naprej. Tako se bo druga ključna razprava voditeljev držav in vlad osredotočila na porast cen hrane in nafte.Dejstvo je, da so naraščajoče cene proizvodov prispevale k stopnjevanju inflacije cen hrane in k celotni inflaciji v EU.To je najbolj zaznamovalo družine z nizkimi dohodki.Na svetovni ravni so najbolj prizadete države v razvoju, ki so neto uvoznice hrane.Nujen je odziv EU, ki mora pokazati enotnost v svojih ukrepih za blažitev posledic tako doma, zlasti glede najrevnejših slojev, kot tudi v državah v razvoju.Evropski svet naj bi zato potrdil ukrepe znotraj EU ter na mednarodni ravni.Te bi vam želel na kratko predstaviti.
Evropska unija je že sprejela ukrepe za ublažitev pritiska na cene hrane s prodajo intervencijskih zalog, znižanjem izvoznih nadomestil, odpravo zahteve za opustitev pridelave za leto 2008, povečanjem mlečnih kvot ter opustitvijo uvoznih dajatev za žita, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju oskrbe in stabilizaciji kmetijskih trgov. Glede na to, da so najbolj prizadete družine z nizkimi dohodki, so nekatere države predvidele tudi kratkoročne ukrepe za omilitev pritiska visokih cen na te družine.
Evropski svet mora vsekakor razmišljati dolgoročno. Ni pričakovati, da se bodo cene hrane ali nafte kmalu vrnile na prejšnjo raven.Prepričan sem, da bo naslednje predsedstvo v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom zagotovilo pravočasen dogovor o pregledu skupne kmetijske politike, ki bo vseboval ukrepe za okrepitev kmetijske proizvodnje in zagotovil zanesljivost oskrbe s hrano. Poleg tega moramo posvetiti pozornost politiki glede biogoriv ter najti način za zagotavljanje njihove trajnosti, tako v sami EU kakor tudi v drugih državah. Treba je predvsem spodbujati razvoj biogoriv druge generacije. Splošneje rečeno pa moramo nadaljevati delo na inovacijah ter raziskavah in razvoju v kmetijskem sektorju, da bi izboljšali njegovo učinkovitost in storilnost.
Med pobudami na mednarodni ravni bo Evropski svet izpostavil prispevek EU k svetovnemu prizadevanju za odpravljanje posledic naraščanja cen za revno prebivalstvo.To bo vključevalo tudi poziv k bolj usklajenim mednarodnim odzivom na krize zaradi visokih cen hrane, zlasti v okviru Združenih narodov in skupine G8, podporo odprti trgovinski politiki, hitrim odzivanjem na takojšnje kratkoročne humanitarne potrebe ter spodbudo ciljno usmerjeni podpori za oživitev kmetijstva v državah v razvoju.
Poleg visokih cen hrane se EU sooča tudi z višjimi cenami nafte, čemur se bo moralo evropsko gospodarstvo prilagoditi. O tem je danes predvidena posebna razprava.
Za predsedstvo je prednostnega pomena, da Evropski svet poudari tudi sprejete ukrepe na področju uveljavljanja evropske perspektive Zahodnega Balkana.Zlasti bi želel izpostaviti sklenitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov ter pričetek dialoga o vizumski liberalizaciji z vsemi državami regije in predajo kažipotov.Poleg tega bodo voditelji poudarili tudi pomen vključitve vseh držav tega območja v regionalno sodelovanje in pozdravili vrsto sektorskih pobud. Zahodni Balkan je namreč regija, ki je obkrožena s članicami EU.Zato še posebej potrebuje potrditev svoje evropske prihodnosti in pomoč pri izvajanju reform.Pri tem predsedstvo visoko ceni tudi podporo Evropskega parlamenta.
Pomembna točka dnevnega reda bo tudi izvajanje razvojnih ciljev tisočletja.Leto 2008 je na polovici obdobja za uresničitev teh ciljev.EU se kot največja donatorica razvojne pomoči zaveda svoje odgovornosti in je pripravljena odigrati dejavno vlogo pri spodbujanju mednarodne skupnosti za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.Evropski svet bo zato poudaril pomembno vlogo EU na mednarodnih konferencah in njene zaveze.
Tretji pomemben sklop razprav na Evropskem svetu bo posvečen področju ekonomskih, socialnih in okoljskih zadev. Tu velja na prvem mestu izpostaviti pregled dela na podnebno-energetskem svežnju.Slovensko predsedstvo je glede svežnja doseglo zastavljene cilje.Ključ so bile politične odločitve, sprejete na marčnem zasedanju Evropskega sveta.V obsežnih in intenzivnih razpravah ter v neformalnih srečanjih z Evropskim parlamentom je bil dosežen pomemben napredek v razumevanju predlaganih rešitev. Hkrati se oblikujejo tudi predlogi za dodatne izboljšave.Predsedstvo želi tudi na tokratnem Evropskem svetu obdržati politični zagon, saj cilj ostaja sprejetje svežnja do konca leta 2008.Ponovno želim poudariti, da bo EU le s pravočasnim sprejemom tega zakonodajnega svežnja odigrala svojo vodilno vlogo in verodostojno nastopila na mednarodnih pogajanjih decembra 2009 v Københavnu.
Evropski svet se bo seznanil tudi z dogovorom na področju liberalizacije energetskih trgov. Široko soglasje o ključnih elementih zakonodajnega svežnja, ki je bilo doseženo na zadnjem zasedanju Sveta za energijo tako za trg električne energije kot zemeljskega plina, je zbližalo stališča držav članic.Predsedstvo je mnenja, da je takšen dogovor dobra popotnica za dokončanje vseh petih predlogov aktov iz tretjega zakonodajnega svežnja za notranji energetski trg.
Nadalje bo Evropski svet na podlagi sklepov iz decembra 2007 pregledal napredek pri ključnih dosjejih s področja migracij, pravosodja in terorizma.
Nazadnje pa se bodo voditelji dotaknili tudi vprašanj, vezanih na sosedsko politiko Unije. Z nadgradnjo in krepitvijo preteklih uspehov bo "Barcelonski proces: unija za Sredozemlje" dal nov zagon Unijinim odnosom s Sredozemljem. Dopolnjeval bo sedanje dvostranske odnose, ki se bodo nadaljevali v okviru obstoječe politike. Evropski svet bo po pričakovanjih prav tako pozdravil nedavne predloge za razvoj vzhodnega partnerstva v okviru evropske sosedske politike.
Ob robu zasedanja pa bodo predsedniki vlad in držav obravnavali predlog Evropske komisije, da se Slovaška kot šestnajsta država članica s 1. januarjem 2009 vključi v ekonomsko in monetarno unijo. Slovaški želim posebej čestitati.
Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci!
Z zanimanjem bom prisluhnil vaši razpravi. Prepričan sem, da bo predstavljala pomemben prispevek k razpravi šefov držav in vlad. Hvala.
