Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Junij

18.06.2008

Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta: Izjava državnega sekretarja Janeza Lenarčiča v imenu Sveta EU o ukrepih proti višanju cen nafte


Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci!

Svet se zaveda posledic naraščajočih cen za evropske državljane ter njihovega negativnega učinka na evropsko gospodarstvo, zato je to pereče vprašanje obravnaval na nedavnih zasedanjih. O njem bodo v kontekstu visokih cen hrane razpravljali tudi voditelji držav in vlad na svojem srečanju konec tega tedna.

Analize vzrokov visokih cen nafte kažejo, da gre za kompleksne strukturne premike na strani ponudbe in na strani povpraševanja v globalnem gospodarstvu. Kratkoročno ni pričakovati, da bi proizvodnja nafte lahko sledila trajno povečanemu povpraševanju razvijajočih se gospodarstev. Vzroke visokih  cen nafte je zelo dobro predstavila Evropska komisija v svojem sporočilu iz preteklega tedna, zato o njih ne bom podrobneje govoril. Posledice takšnega gibanja cen nafte se v Evropski uniji kažejo v višji inflaciji, višjih stroških gospodinjstev ter v težavah v kmetijskem in ribiškem sektorju, na področju prometa ter v različnih industrijah, kot sta na primer avtomobilska in kemična.

Ob oceni, da so razlogi za naraščajoče cene nafte strukturne narave ter da se bo trend po vsej verjetnosti nadaljeval tudi v prihodnje, mora Unija poiskati dolgoročne rešitve. Ob spodbujanju konkurenčnosti na energetskih trgih ter večje preglednosti naftnega trga se morajo ukrepi usmeriti predvsem v nadaljnjo podporo energetski učinkovitosti ter diverzifikaciji oskrbe z energijo.

V zvezi z energetsko učinkovitostjo naj spomnim, da je Evropski svet marca 2007 pozval k večji energetski učinkovitosti, da bi do leta 2020 dosegli cilj 20-odstotnega prihranka porabe energije. K uresničitvi tega cilja prispeva Direktiva o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah, sprejeta leta 2006. Seveda pa samo z zakonodajo ne moremo doseči vsega. Veliko lahko z racionalnejšim ravnanjem prispevajo gospodinjstva in podjetja, k čemur jih z rednim osveščanjem lahko spodbujata tudi Svet in  Parlament.

Drugi pomemben ukrep se nanaša na prizadevanja za diverzifikacijo oskrbe z energijo. V zvezi s tem je spomladanski Evropski svet leta 2007 sprejel akcijski načrt "Energetska politika za Evropo". Ta določa zavezujoči cilj 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije v EU do leta 2020, vključno z 10-odstotnim minimalnim ciljem za delež biogoriv v celotni porabi bencina in dizla za prevoz v EU.

Unija je torej že v preteklih letih sprejela nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko zmanjšali občutljivost evropskega gospodarstva na naraščanje cen nafte. V prihodnje bo treba obstoječe politike nadgrajevati.

Svet za gospodarske in finančne zadeve (ECOFIN) je na svojem zadnjem zasedanju v razpravi o rasti cen nafte med drugim potrdil dogovor iz Manchestra, ki je bil sprejet septembra 2005. V skladu z dogovorom bi se morali pri odzivih na visoke cene nafte izogibati posegom davčnih in drugih politik, ki izkrivljajo konkurenco, gospodarskim subjektom pa onemogočajo ustrezne tržne prilagoditve. Ukrepi, s katerimi naj bi omilili posledice višjih cen nafte za revnejše sloje prebivalstva, bi morali biti kratkoročni in ciljno naravnani, da ne bi povzročali motenj v delovanju trga.

O naraščajočih cenah nafte so prejšnji teden govorili tudi finančni ministri skupine najbolj razvitih držav G8. Med drugim so poudarili, da je povečanje cen nafte in hrane svetovni problem, zato je treba iskati rešitve na svetovni ravni.

Želel bi še omeniti, da smo na zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ta ponedeljek potrdili 18-mesečni program naslednjih treh predsedstev, ki se bodo pri svojem delu v Svetu lotila številnih nalog za učinkovito spopadanje z visokimi cenami hrane in nafte.

Naj sklenem z mislijo, da potrebujemo pri reševanju omenjenih izzivov usklajene politike, tako znotraj EU kakor na mednarodni ravni. Sprejemati jih moramo nadvse premišljeno, da ne bi z njimi povzročili novih neravnotežij in težav. Pri nadaljnjem reševanju teh žgočih vprašanj pričakujemo tudi tvorno sodelovanje Evropskega parlamenta, zlasti pri obravnavi potrebnih zakonodajnih predlogov.

Zahvaljujem se vam za pozornost!

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 18.06.2008