Predstavitev ministra za finance Andreja Bajuka na zasedanju Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve: Dosežki ECOFINa med Slovenskim Predsedovanjem

Velja govorjena beseda!

Spoštovana gospa predsednica, gospa Berès, cenjeni gospe in gospodje!

V čast mi je, da se ponovno lahko udeležim zasedanja vašega odbora in da lahko z vami, spoštovanimi člani Evropskega parlamenta, izmenjam mnenja o napredku, ki je bil v zadnjih šestih mesecih dosežen pri pomembnejših dosjejih v Svetu za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin).

Na kratko vam bom predstavil dosežke pod slovenskim predsedovanjem in stanje zadev, ki jih bomo v začetku naslednjega tedna izročili francoskim kolegom.

Dovolite mi, da najprej spregovorim o gospodarskih razmerah, ki so močno vplivale na naše delo.

Gospodarstva EU in območja evra se v letu 2008 soočajo z nekoliko nižjimi stopnjami gospodarske dejavnosti, ki je predvsem posledica upočasnitve rasti v ZDA, negotovosti na finančnih trgih in cenovnih pritiskov na ponudbeni strani. Evropa na splošno razmeroma dobro kljubuje upočasnitvi svetovne rasti. Čeprav je napovedana rast proizvodnje v letih 2008 in 2009 nižja od potencialne, pa napovedi niso bistveno pod potencialnimi stopnjami rasti. Razmere na finančnih trgih so se v zadnjih mesecih nekoliko stabilizirale, vendar se še niso vrnile v normalno stanje. Kot omenjeno, ključna tveganja za gospodarske obete v EU in drugih državah vključujejo negativni vpliv finančnih pretresov, stalne inflacijske pritiske, ki jih povzroča predvsem rast cen hrane in nafte, ter določene protekcionistične ukrepe, ki vplivajo na svetovno trgovino.

Poleg tega lahko gospodarsko rast otežijo padajoče cene nepremičnin in oslabljena gradbena dejavnost, kar beležimo v nekaterih državah članicah EU. Pri tem velja poudariti, da je EU danes v bistveno boljšem položaju za soočanje z upadanjem gospodarske rasti. K temu močno prispevajo stabilnost, ki jo ustvarja Evropska monetarna unija, izvedena javnofinančna konsolidacija, izboljšan dohodkovni položaj gospodinjstev, boljše bilance podjetij ter nadaljevanje zadanih strukturnih reform. Vse to nas postavlja v dober položaj za spopadanje z izzivi, ki so pred nami. Naj na kratko predstavim naše stališče o dosežkih Sveta Ecofin na področjih:

1. usklajevanja ekonomskih politik,
2. finančnih storitev,
3. obdavčitve in
4. mednarodnih vprašanj,

nato pa vam bom, spoštovani člani Evropskega parlamenta, prepustil več časa za morebitne pripombe in vprašanja.

1. Ekonomska politika

Stabilno makroekonomsko okolje, trdne proračunske politike in jasna zavezanost k nadaljevanju strukturnih reform so temeljnega pomena za uspešno ekonomsko politiko EU. V tej zvezi:

• je slovensko predsedstvo izpeljalo začetek drugega triletnega cikla strategije za rast in delovna mesta ter sprejetje novega sklopa širših smernic ekonomskih politik za obdobje 2008–2010. To je pomembna zavezanost nadaljevanju strukturnih reform na ravni EU, evro območja in posameznih držav članic, zato cenimo dejavno in konstruktivno vlogo, ki jo je v tem procesu odigral Evropski parlament.
• Javne finance so se v letu 2007 vidno izboljšale – proračunski saldo v 27 državah EU je v letu 2007 dosegel –0,6 % BDP, tako da smo v prvi polovici leta 2008 spremljali zaključek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Češko republiko, Italijo, Portugalsko in Slovaško. Komisija je predlagala tudi zaključek postopka za Poljsko. Ob koncu slovenskega predsedovanja EU ostaja v postopku čezmernega proračunskega primanjkljaja zgolj ena država članica, kar kaže na izjemno javnofinančno konsolidacijo v EU v zadnjem srednjeročnem obdobju in predstavlja pomemben prispevek k dolgoročni vzdržnosti javnih financ tudi v pogojih nižje gospodarske rasti. Pri tem velja opozoriti, da lahko v letošnjem letu pričakujemo nekoliko poslabšanje javnofinančnega salda v EU v skladu s pričakovanim umirjanjem gospodarske rasti (zadnja napoved znaša -1,0% BDP).
• Zaključek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je bil eden izmed predpogojev za sprejem evra na Slovaškem. Po pozitivni oceni Ecofina, Evropskega parlamenta ter predsednikov držav in vlad, dani v začetku tega meseca, je vse pripravljeno za sprejetje končnih zakonodajnih aktov na seji Ecofina 8. julija in za vstop Slovaške v območje evra naslednje leto. To je precejšen dosežek ne samo za Slovaško, temveč tudi za območje evra in EU v celoti. Širitev z vstopom Slovaške ponovno dokazuje, da območje evra ni klub zaprtega tipa – njegova vrata so odprta za vsako novo državo članico EU, ki izpolnjuje potrebne predpogoje.
• V tem smislu naj omenim, da smo svoja mnenja prvič izmenjali ob deseti obletnici Ekonomske in monetarne unije. Zaključek, ki ga je iz tega mogoče oblikovati, je očiten. Evro in okvir makroekonomske politike EMU sta dobro služila gospodarstvu EU v celoti ter veliko prispevala k poglobitvi gospodarskega in političnega razvoja, pa tudi občutka enotnosti in pripadnosti med evropskimi državljani. Prvo desetletje skupne valute nas upravičeno navdaja z optimizmom, zato lahko še nadalje pričakujemo, da bo evro predstavljal zgodbo o uspehu v obstoječih okvirih delovanja Evropske centralne banke v skladu s svojim mandatom za ohranjanje stabilnosti cen. 
• Ecofin je glede krepitve kakovosti in vzdržnosti javnih financ pregledal najboljše prakse, da bi oblikoval bolj smotrne, učinkovite in trajnostne sisteme socialne varnosti v Evropski uniji.

Države članice EU so za socialne izdatke porabile od 13 do 33 % svojega BDP. Povečanje učinkovitosti socialnih izdatkov bo dejansko imelo ključni vpliv na izboljšanje in zavarovanje kakovosti dolgoročne proračunske vzdržnosti evropskih socialnih modelov. Sodobna socialna in izobraževalna politika ter politika trga delovne sile morajo zagotoviti, da državljani pridobijo vse znanje, podporo in spodbude, ki jih potrebujejo, da bi uspeli v pogojih globalizacije.

Posebna pozornost ministrov v okviru Ecofin je vseskozi veljala razmeram na finančnih trgih. Ecofin je redno spremljal aktualna gibanja in analiziral vzroke zanje ter njihove posledice za makroekonomske agregate in finančni sektor v EU. Na tej osnovi smo vseskozi poudarjali, da je primarna odgovornost na ravni zasebnega sektorja. Ne glede na povedano pa se je nadaljevalo delo na vprašanjih preglednosti, vrednotenja, upravljanj s tveganji ipd., o čemer nekaj več v nadaljevanju. V tem okviru je Ecofin razpravljal tudi o državnih premoženjskih skladih in poudaril njihovo pozitivno vlogo pri zagotavljanju kapitala in likvidnosti. Podprli smo skupen evropski pristop in delo v okviru Mednarodnega denarnega sklada in OECD.

Svet (Ecofin) je prav tako natančno analiziral razmere pri cenah hrane.Opredelili smo ključne strukturne, ciklične in začasne dejavnike višjih cen hrane ter primerne odzive kratkoročnih in dolgoročnih politik, o katerih smo poročali Evropskemu svetu. Kljub nedavnemu padcu cen nekaterega blaga v prodaji na debelo, kot so pšenica ali nekateri mlečni proizvodi, je položaj na kmetijski trgih še vedno napet in tveganje nadaljnje rasti cen še obstaja, kar zbuja velike skrbi. Na podlagi tega smo soglašali, da je pomembno:

• še naprej izboljševati tržno naravnanost v kmetijstvu: to velja tako za skupno kmetijsko politiko EU kot tudi za odpravo ovir za izvoz hrane na mednarodni ravni,
• zagotoviti trajnost politik o biogorivu v EU,
• zagotoviti zadostno konkurenco v verigi proizvodnje in prodaje hrane,
• povečati produktivnost v kmetijstvu, posebej v deželah v razvoju ter
• globlje analizirati faktorje, ki prispevajo k skokovitim porastom cen na blagovnih trgih v svetu.

V zvezi s cenami nafte je Ecofin potrdil dogovor, ki je bil sprejet v Manchestru leta 2005 in na podlagi katerega se je treba izogibati izkrivljajočim proračunskim in drugim političnim posegom, saj ovirajo potrebno prilagoditev gospodarskih subjektov. Pomembno je, da cenovni signali odigrajo svojo vlogo. Morebitni ukrepi blaženja vplivov višjih cen nafte na revnejše prebivalstvo morajo biti le kratkoročni in ciljno usmerjeni. Potrebno je znatno povečati učinkovitost uporabe energije ter uporabo alternativnih virov, da bi se zmanjšalo odvisnost od volatilnih trgov nafte.

2. Finančne storitve

Slovensko predsedstvo je namenilo največ pozornosti nadaljnjemu povezovanju trgov finančnih storitev. Zadnji finančni pretresi so jasno pokazali, koliko so ti trgi že povezani. Lahko rečem, da smo dosegli pomemben napredek pri izvajanju treh načrtov, ki jih je Svet Ecofin sprejel leta 2007, v sklepih majskega Ecofin pa smo jih konsolidirali in posodobili:

• v okviru prvega načrta, ki je usmerjen v krepitev dolgoročnejših pogojev za finančno stabilnost, je bil v času slovenskega predsedstva podpisan celovit Memorandum o sodelovanju med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in ministrstvi za finance Evropske unije glede čezmejne finančne stabilnosti. Memorandum je podpisalo 113 institucij v EU, veljati pa je začel 1. junija 2008.
• Memorandum opredeljuje postopke in praktične smernice za vključevanje vseh pomembnih strani v morebitni krizni situaciji ter način reševanja morebitne čezmejne finančne krize. Postopke, določene v memorandumu, izvajajo njegove podpisnice, leta 2009 pa bodo preskušeni v okviru vseevropske vaje iz kriznega upravljanja;
• v zvezi z drugim načrtom, ki se nanaša na nadzor, so bile v času slovenskega predsedovanja sprejete številne zelo pomembne odločitve, da bi okrepili delovanje Lamfalussyjeve arhitekture, zlasti v zvezi z nadzornimi režimi EU. Dne 14. maja se je Svet Ecofin dogovoril o petih konkretnih uresničljivih ciljih za povečanje odgovornosti nadzornikov EU, in sicer:

(1)najprej smo se dogovorili, da podelimo evropski mandat nacionalnim nadzornikom.

Države članice bodo morale do leta 2009 zagotoviti, da bodo nacionalni nadzorniki v prizadevanju za bolj usklajeno izvajanje predpisov EU lahko upoštevali evropsko razsežnost. Komisija namerava vključiti te cilje v zakonodajo EU, kjer bo to izvedljivo in primerno;

(2)drugič, dogovorili smo se, da bomo okrepili delovanje evropskih nadzornih odborov in razširili njihovo vlogo.

Sprejeti sklepi določajo posebne naloge za razširitev njihove vloge, brez sprememb v institucionalnem ravnovesju, kar vključuje tudi nadaljnje prispevanje k nadzornemu sodelovanju in opozarjanje na tveganja za finančno stabilnost v Evropi, na Komisijo pa je bil naslovljen poziv, da do septembra pošlje Svetu svoj predlog; 

(3) tretjič, sprejeli smo tudi dogovor o okrepitvi sodelovanja nadzornikov v  okviru kolegijev nadzornikov, da bi se zagotovil učinkovitejši nadzor čezmejnih finančnih skupin.

Kolegiji že igrajo koristno vlogo v obstoječem nadzornem okviru. Dogovorjeno je bilo, da je treba krepiti in naprej razvijati njihovo vlogo v organizaciji sodelovanja in izmenjave informacij;

(4)četrtič, dogovorili smo se, da bomo pospešili delo pri konvergenci regulatornega in finančnega poročanja ter sistematični izmenjavi informacij med nadzorniki.

Prizadevali si bomo za nadaljnjo krepitev doslednosti pri nadzoru finančnih skupin, ki delujejo v več kakor eni državi članici;

(5) petič, zavezali smo se, da bomo nadaljevali z delom na področju delitve bremen v primeru čezmejnih finančnih kriz. Čeprav so primarne rešitve vedno na strani zasebnega sektorja, moramo še nadalje razvijati načela in postopke za delitev bremen, kadar bi bilo potrebno mobilizirati javna sredstva. 

• tretji načrt obravnava izzive, na katere so opozorili nedavni finančni pretresi. Na dokončno oceno vpliva teh pretresov na Evropo in na svet moramo še počakati, očitno pa je, da je ta vpliv velik. Načrt je vseboval štiri glavne cilje, na področju katerih je delo precej napredovalo.

(1) Kar zadeva prizadevanje za okrepitev preglednosti, je razkritje izgub finančnih ustanov še v teku. Prizadevanje za spodbujanje tega razkrivanja je treba pospešiti. Da bi se okrepila preglednost trgov sekuritizacije, bo industrija do konca junija 2008 predstavila izčrpne in dopolnjene podatke o teh trgih, pa tudi smernice o razkritjih, da bi bile informacije čimbolj celovite, popolne in primerljive.

(2) Na mednarodni in evropski ravni se pospešuje prizadevanje za izboljšanje standardov vrednotenja. Ministri so pozvali nadzornike in oblikovalce računovodskih standardov, da naredijo korak naprej in zagotovijo ustrezno delovanje okvira finančnega poročanja z jasnimi smernicami vrednotenja, ki ga je mogoče dosledno uporabljati v različnih ustanovah. Prvi predlogi takšnih smernic naj bi bili predstavljeni v tretjem četrtletju leta 2008.

(3) Za nadaljnjo krepitev obstoječega okvira skrbnosti in upravljanja tveganj v finančnem sektorju je Komisija ravno prejšnji teden končala svoje posvetovanje o predlaganih spremembah Direktive o kapitalski ustreznosti. Glavni cilj je predvsem ustanoviti kolegije nadzornikov za vse čezmejne banke v Evropi. Odzivi na to posvetovanje bodo zagotovili smernice za končni predlog Komisije, ki bo predstavljen konec septembra 2008.

(4) Na agencijah za ocenjevanje bonitete so pretresi jasno pokazali, da je treba obstoječi okvir za delovanje teh agencij v EU okrepiti, Komisija pa bo predstavila ustrezne predloge še pred poletjem. Cilj je zagotoviti primerno odpravo navzkrižja interesov v agencijah za ocenjevanje bonitete, izboljšati kakovosti ocenjevanja in metodologij ter povečati preglednost agencij.

• Kar zadeva finančno zakonodajo, smo veliko storili pri dveh predlogih Komisije, in sicer pri predlogu direktive Solventnost II in predlogu za spremembo obstoječih Direktive o dokončnosti poravnave in Direktive o finančnih zavarovanjih.

Velik napredek je bil storjen pri predlogu direktive Solventnost II, ki bo spremenila način delovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, bolje odražala resnična tveganj, s katerimi se srečujejo, in zapolnila vrzeli v obstoječi zakonodaji. Z zadovoljstvom vam lahko povem, da so bile sprejemljive rešitve sprejete na skoraj vseh področjih predloga, doseženih pa je bilo nekaj večjih mejnikov na poti k političnemu soglasju. Izmed 313 členov direktive jih po oceni predsedstva le manjše število ostaja nerešenih, dve glavni in izraziti vprašanji pa sta nadzor skrbnega poslovanja zavarovalniških skupin in predlog Komisije za inovativno ureditev čezmejne pomoči skupin.

Predstavljeno je bilo več zamisli, kako bi rešili ta dva problema, kar je predsedstvo na celovit način vključilo v svoj kompromisni predlog, ki je bil predstavljen tudi vam, spoštovani poslanci na včerajšnjem trialogu. Prepričan sem, da obstajajo izvedljive rešitve in da jih bomo kmalu našli in to v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom. V bližnji prihodnosti bomo nedvomno lahko vzpostavili pravo ravnovesje in izdelali kompromisni predlog o preostalih točkah, pri čemer bomo gradili na številnih razpravah, ki so že za nami.

3. Obdavčitev

Rad bi omenil tudi naše delo pri vprašanjih obdavčitve, kar je, kakor vam je znano, težavno področje. Predsedstvo si je močno prizadevalo za čim večji napredek pri predlogu o tehničnih spremembah Direktive o DDV, pri predlogu o obravnavi DDV pri zavarovalniških in finančnih storitvah ter pri predlogu o splošni ureditvi za trošarine. Storjeni so bili pomembni koraki, vendar bo za dosego soglasja o vseh vidikih predlogov potrebno dodatno tehnično delo.

Slovensko predsedstvo je posebno pozornost namenilo vprašanju boja proti davčnim goljufijam. Po Sporočilu Komisije o ukrepih za spremembo sistema DDV zaradi boja proti goljufijam je Ecofin o tem vprašanju razpravljal na svoji marčevski in majski seji. Vzporedno s politično razpravo je delovna skupina začela pregledovati predloge o konvencionalnih ukrepih, ki jih je Komisija predložila v marcu in se nanašajo na boj proti davčnim utajam, povezanim s transakcijami v Skupnosti.

Ob upoštevanju zadnjih primerov davčnih goljufij in utaj, smo prav tako dejavno prispevali k pospešitvi priprav na razpravo o delovanju Direktive o obdavčevanju dohodka od prihrankov. Po dveh letih pogajanj je Svet dosegel dogovor o spodbujanju in poglabljanju dobrega upravljanja na davčnem področju v zvezi s trenutnimi in prihodnjimi pogajanji o pomembnih sporazumih, ki jih Skupnost in njene države članice sklepajo s tretjimi državami in skupinami tretjih držav.

4. Mednarodna vprašanja

Dovolite mi, da opozorim na enega izmed posebnih dosežkov na mednarodnem področju, ki je za celotno EU pomemben v smislu legitimnosti in učinkovitosti, tj. na reformo Mednarodnega denarnega sklada (MDS): v času slovenskega predsedstva je bil dosežen sporazum o skupnem stališču EU glede reforme sistema kvot MDS in glasovalnih pravic, ki bo ustvarila pomemben premik pri zastopanosti dinamičnih gospodarstev, med katerimi so številne države v razvoju, hkrati pa bo okrepila glasovalne pravice in zastopanost revnejših držav.

Na koncu mi dovolite poudariti, da nam je vse to uspelo doseči samo v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, med katerimi lahko izpostavim zelo plodno zasedanje trojke EU, ki je potekalo 12. februarja.

Zaradi drugih neodložljivih obveznosti, ki sem jih imel kot predsedujoči Ecofina, se žal nisem mogel udeležiti plenarnih zasedanj v Strasbourgu ali Bruslju in tako nisem sodeloval pri razpravah o na primer Lamfalussyjevem postopku v marcu ali o sprejemu evra na Slovaškem prejšnji teden, vendar smo vse razprave natančno spremljali in upoštevali pomisleke neposredno izvoljenih predstavnikov evropskih državljanov.

Dovolite mi, spoštovani člani Evropskega parlamenta, da zdaj prepustim besedo vam. Z veseljem bom sprejel vaše pripombe in razmišljanja o preteklem delu ter odgovoril na morebitna vprašanja.

Hvala za pozornost.