Spoštovani gospod predsednik,
spoštovane članice in člani odbora!
Zahvaljujem se vam za povabilo na današnje srečanje. Zdi se mi, kakor da bi bila tukaj včeraj, tako hitro je minilo šest mesecev. Zato je prav, da se skupaj ozremo na prehojeno pot na področju zaposlovanja in socialnih zadev. Ob tej priložnosti se vam, gospod predsednik, članice in člani odbora, tudi najlepše zahvaljujem za vaše plodno sodelovanje, za obiske v Sloveniji, udeležbo na dogodkih predsedstva in še posebno za vaše trdo delo na zakonodajnem področju.
Moto slovenskega predsedstva na področju zaposlovanja in socialnih zadev je bilo "Evropa, ki vlaga v ljudi, deluje za prihodnost". Prepričani smo, da Evropa potrebuje ljudi. Potrebuje preudarne odločitve. Potrebuje visoke delovnopravne standarde, učinkovite sisteme socialne zaščite, ploden socialni dialog in dialog s civilno družbo.
Predsedovanje smo zastavili z mislijo: če želimo delovati za prihodnost, moramo vlagati v ljudi, v njihove zmožnosti ter v sisteme in strukture, po katerih bo ostala Evropa najboljši prostor za življenje in delo.
Menim, da je slovensko predsedstvo delovalo v začrtani smeri. Poleg napredka na zakonodajnem področju, o katerem bom spregovorila v nadaljevanju, smo v okviru različnih dogodkov in dejavnosti razpravljali o treh pomembnih temah: 1) o prožni varnosti in zaposlovanju mladih, 2) o spopadanju z demografskimi izzivi in 3) o zagotavljanju enakih možnosti za vse.
1. Evropski razpravi o prožni varnosti je bilo namenjeno neformalno srečanje ministric in ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve januarja v Sloveniji. Strinjali smo se, da je prožna varnost eden ustreznih načinov odzivanja na izzive 21. stoletja, kakršni so demografske spremembe, pospešen tehnološki napredek in globalizacija. Vendar zahteva celostno strategijo usklajenih politik in ukrepov, ki upoštevajo zgodovinske, socialne in gospodarske okoliščine posamezne države članice na eni strani ter značilnosti, omejitve in prednosti nekaterih skupin ljudi na drugi. Pomembno vlogo pri izvajanju ukrepov na nacionalni ravni imajo socialni partnerji, zato morajo biti vključeni že v oblikovanje teh ukrepov. Težišče odgovornosti je seveda na državah članicah, na evropski ravni pa moramo okrepiti izmenjavo dobrih praks.
Zadovoljna sem, da je komisar Špidla pred nekaj meseci oblikoval "Misijo za prožno varnost", ki že obiskuje posamezne države članice. O dosežkih njenega dela bomo gotovo več slišali v drugi polovici letošnjega leta.
Uspelo nam je tudi utrditi vlogo prožne varnosti v prenovljeni lizbonski strategiji, posebno v smernicah za zaposlovanje. Vesela sem, da sta Svet in Evropski parlament v plodnem dialogu v prvi polovici tega leta pripravila vse podlage za novi cikel lizbonske strategije, v katerem bodo v naslednjem obdobju poleg prožne varnosti upoštevani demografski izzivi in okrepljena socialna razsežnost.
Že na neformalnem ministrskem srečanju smo opozorili na tri skupine prebivalstva – mlade, starejše in ženske – ki so v slabšem položaju v primerjavi z drugimi in zato potrebujejo posebno pozornost.
Položaj mladih ljudi v Evropi je še posebno skrb zbujajoč. Iskanje poti, ki bi pripomogle k izboljšanju njihovega položaja, je bilo osrednje prizadevanje slovenskega predsedstva*. Mladi potrebujejo okolje, v katerem bodo hitro našli pot iz izobraževanja v dostojno zaposlitev, ki bi jim omogočila samostojno in kakovostno življenje. Potrebujejo razmere, v katerih se lahko svobodno odločajo za ustvarjanje družine in v katerih laže usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje. Mladi so najbolj prilagodljiva skupina na trgu dela. Zavedati pa se moramo, da danes potrebujejo tudi varnost in stabilnost, da v celoti lahko izkoristijo svoje zmožnosti in pripomorejo k družbenemu razvoju.
2. Slovensko predsedstvo si je prizadevalo prispevati svoj delež tudi k evropski razpravi o demografskih izzivih. Osredotočili smo se na medgeneracijsko solidarnost, saj je ta prvi pogoj za trajnostni razvoj vsake družbe. Organizirali smo konferenco Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti, katere osnovni namen je bil opredeliti nova razmerja in nove odnose med generacijami ter poiskati nove načine in politike, ki spodbujajo tako solidarnost.
Solidarnost je ena skupnih evropskih vrednot in sestavni element vseh evropskih sistemov socialne varnosti. Pri tem pa ne smemo imeti pred očmi samo finančnega vidika. Enak pomen moramo posvečati tudi sodelovanju, razumevanju in sožitju med generacijami, saj smo vse tri generacije ena družinska, lokalna, narodna, evropska in svetovna skupnost. V njej je vsaka generacija enako potrebna in dragocena.
3. Zagotavljanje enakih možnosti za vse je verjetno najbolj oddaljen cilj Evropske unije. Revščina in socialna izključenost se povečujeta, krepi se vsakdanja negotovost, povezana z izzivi 21. stoletja. Evropska unija sicer ima mehanizme, kakršni so protidiskriminacijska zakonodaja, lizbonska strategija, odprta metoda koordinacije, strukturni in kohezijski skladi, kmalu pa bo imela tudi prenovljeno socialno agendo. Vendar obstoječi mehanizmi niso v celoti izkoriščeni. Zato je treba izboljšati njihovo izvajanje v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in civilno družbo ter iskati sinergije med mehanizmi. Predvsem pa se moramo zavedati, da socialnih ciljev ni mogoče doseči brez vključevanja socialne razsežnosti v vse politike EU. Za trajnostni razvoj neke družbe je namreč nujno ravnotežje med gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnostjo.
Slovensko predsedstvo se je glede enakih možnosti osredotočalo na posamezne ciljne skupine, ki potrebujejo posebno pozornost. To so predvsem mladi (o katerih sem že govorila), ženske in invalidi. Različne dejavnosti predsedstva so bile usmerjene k zagotavljanju enakih možnosti in preprečevanju diskriminacije invalidov. Prepričani smo, da bi čimprejšnja ratifikacija leta 2006 sprejete Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidnih oseb in opcijskega protokola ter njuno dosledno izvajanje bistveno izboljšala položaj invalidov v Evropi.
Spoštovani!
Na zakonodajnem področju si je predsedstvo prizadevalo za čimvečji napredek pri aktih v obravnavi.
Zadovoljna sem, da nam je v preteklih tednih uspelo doseči preboj v Svetu in dogovor o dveh direktivah, ki sta ključnega pomena za evropske delavce, saj urejata delovni čas in pravice tistih, ki delajo prek agencij. Z direktivo o delovnih pogojih začasnih delavcev se zaposlenim prek agencij zagotavljajo enake pravice kakor drugim zaposlenim, in to od prvega dneva zaposlitve, izjeme pa so mogoče samo po dogovoru socialnih partnerjev na nacionalni ravni. Direktiva o delovnem času omejuje izjeme v organizaciji delovnega časa, krepi zaščito delavcev in omogoča prilagajanje delovnega časa potrebam delovnega procesa v soglasju s socialnimi partnerji, hkrati pa lajša usklajevanje družinskega, poklicnega in zasebnega življenja.
Veliko časa med predsedovanjem smo namenili uredbam za koordinacijo sistemov socialne varnosti. V Svetu nam je uspelo doseči splošni pristop glede manjkajočih prilog k osnovni uredbi. Prav tako smo se dogovorili o vsebini poglavja izvedbene uredbe glede povračila preveč prejetih dajatev ali prispevkov. Na novo pa smo odprli poglavje nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Dejavno smo sodelovali tudi z vami, ki ste tik pred končanjem prve razprave o uredbah. Cilj našega pospešenega prizadevanja za sprejetje uredb še pred koncem vašega mandata drugo leto je jasen: čimprejšnja uveljavitev poenostavljenih in posodobljenih postopkov za učinkovito uporabo različnih sistemov socialne varnosti za delavce migrante.
Med dosežki na zakonodajnem področju moram omeniti še predlog odločbe o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010), ki ste ga v parlamentu podprli prejšnji teden. Prepričana sem, da bodo dejavnosti v letu 2010 pomembno prispevale k izboljšanju položaja najranljivejših skupin in posameznikov v Evropski uniji. Upam, da nam bo s tem letom uspelo pritegniti vse bistvene akterje, okrepiti ozaveščenost ter narediti pomemben korak k odpravi revščine in socialne izključenosti v Evropi.
Spoštovani!
Kakor lahko vidite, se je slovensko predsedstvo zavzemalo za Evropo, v kateri bo vsak posameznik lahko živel človeka vredno življenje. Trdno sem prepričana, da mora socialna politika na evropski in na nacionalnih ravneh izhajati iz temeljnih socialnih in ekonomskih pravic človeka ter iz razumevanja socialne politike kot proizvodnega dejavnika.
Stara celina potrebuje ljudi, če želi preživeti. Evropska unija potrebuje zaupanje ljudi, če se želi naprej razvijati in krepiti svoj položaj na svetovnem prizorišču. Pri oblikovanju katere koli politike na evropski in na nacionalnih ravneh se moramo zavedati, da posameznik lahko verjame v skupno evropsko prihodnost le, če mu je omogočeno uresničevanje pravice do dostojnega in kakovostnega življenja.
To so bile na kratko povzete ključne teme, ki jim je slovensko predsedstvo posvečalo veliko pozornosti. Preden prisluhnem vašim komentarjem in vprašanjem, naj ponovno poudarim, da visoko cenim tovrstni dialog. Dovolite, da se vam, gospod predsednik, in odboru še enkrat toplo zahvalim za plodno sodelovanje v preteklih mesecih. Skupaj smo zmogli veliko preudarnosti in poguma. Verjamem, da ju bomo zmogli tudi v prihodnje.
Hvala za pozornost in hvala za besedo, gospod predsednik.
* Dejavnosti predsedstva: neformalno srečanje ministric in ministrov, konferenca predsedstva Delo za mlade – blaginja za vse, sklepi Sveta EU o predvidevanju in usklajevanju potreb trga delovne sile s posebnim poudarkom na mladih – pobuda o znanju in spretnostih za delovna mesta.
