Velja govorjena beseda!
Gospa predsedujo a Angelika Niebler, spoatovani poslanci Evropskega parlamenta,
zahvaljujem se za priložnost, da vam danes ob skorajšnjem koncu slovenskega predsedovanja predstavim dosežke Sveta EU za konkurenčnost. Program, ki sem vam ga predstavil pred pol leta, je bil zastavljen velikopotezno in menim, da smo uspešno izpeljali vse naše načrte.
Seveda je bila pri delu Sveta EU za konkurenčnost ter za promet, telekomunikacije in energijo izrednega pomena tudi vloga Evropskega parlamenta. Ob tej priložnosti bi se vam rad zahvalil za uspešno sodelovanje.
Spoštovane gospe in gospodje, naj preidem kar na konkretne dosežke našega predsedovanja.
S koncem našega predsedovanja se končuje predsedujoči trio Nemčije, Portugalske in Slovenije. Energija in podnebne spremembe sta temi, ki sta bili v tem času prednostni. Slovenija je tako kot Nemčija in Portugalska pred njo nadaljevala trdno delo na vseh področjih energetske politike Evropske unije, še posebej pa smo namenili veliko pozornosti tem področjem:
Dovolite, da podrobneje predstavim ključne dosežke na energetskem področju.
Kot veste, je Evropska komisija septembra 2007 predstavila tretji zakonodajni sveženj, ki je pomemben korak k liberalizaciji notranjega energetskega trga in zajema predloge za učinkovitejše urejanje trgov, večja pooblastila regulatorjev, lastninsko ločevanje energetskih dejavnosti, učinkovitejše sodelovanje med upravljavci prenosnega omrežja, boljše delovanje trga in tako tudi varstvo potrošnikov.
Tudi vaš odbor in Evropski parlament sta tem zakonodajnim predlogom namenila veliko pozornosti ter si prizadevala za oblikovanje primernih rešitev.
Januarja je skupina 8 držav predstavila predlog učinkovitega urejanja energetskih podjetij in energetskih trgov. O tem, kako nadaljevati pogajanja o svežnju, so ministri razpravljali na februarskem energetskem svetu. Dogovorili so se, da do junija dosežemo politični dogovor, kar je pozneje potrdil tudi spomladanski Evropski svet.
Na temelju mandata, ki smo ga prejeli od predsednikov vlad in držav, je predsedujoča skupaj s Komisijo pripravila nov predlog, ki je bil na Odboru stalnih predstavnik (Coreperju) predstavljen po neformalnem srečanju generalnih direktorjev za energijo na Brdu 5. maja 2008.
Težka in pospešena pogajanja po predstavitvi tega predloga so omogočila, da je bil dosežen širok dogovor o bistvenih sestavinah tretjega energetskega svežnja na junijskem Svetu za promet, telekomunikacije in energijo (TTE) v Luksemburgu.
Ministri so potrdili, da se poleg možnosti lastniške ločitve in neodvisnega sistemskega operaterja (t. i. opcija ISO) omogoči tudi vzpostavitev neodvisnega operaterja prenosa (t. i. opcija ITO). Ta je povezan z vertikalnim matičnim podjetjem. Zanj so določeni mehanizmi, ki zagotavljajo visoko stopnjo neodvisnosti vodenja in nadzora nad neodvisnim operaterjem sistema ter neodvisnost njegovih odločitev o vlaganju v razvoj omrežja. Predvideno je tudi določilo o pregledu, na podlagi katerega bo mogoče ugotavljati dejansko učinkovitost in neodvisnost delovanja neodvisnega operaterja prenosa.
Dogovor, ki so ga ministri dosegli, je podlaga za oblikovanje končnih pravnih formulacij v zakonodajnih predlogih.
Ta izjemni dogovor dolgoročno vodi v boljše, učinkovitejše in bolj konkurenčno delovanje trga, kar je pomembno za uporabnike. To je pomemben korak naprej pri vzpostavljanju konkurence in neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja od drugih, tržnih funkcij v energetiki, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje dobave energije.
Pomembno je tudi, da učinkovito liberalizirani in urejeni trgi omogočajo uvajanje podnebno-energetske zakonodaje ter s tem doseganje zastavljenih okoljskih ciljev.
Kot predsedujoča, ki se nam izteka mandat, seveda upamo, da bo to trdo delo na obeh straneh vodilo do plodnih pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom.
Komisija je po velikopoteznih in zavezujočih ciljih 20-20-20, o katerih je bilo dogovorjeno na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 2007, pripravila celovit zakonodajni sveženj, ki vsebuje tudi predlog direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov.
Slovensko predsedstvo je celoten sveženj obravnavalo prednostno in po prvotni predstavitvi direktive za obnovljive vire na delovni skupini za energijo pripravilo usmerjena vprašanja za energetske ministre, ki so se prvič politično odzvali na sveženj in omenjeno direktivo na februarskem energetskem svetu.
Spomladanski Evropski svet 2008 je potrdil velikopoteznost svežnja in pozval k hitremu dogovoru med državami članicami in ustanovami EU.
Po začetnih odzivih je Slovenija opravila več podrobnih branj direktive in po razpravi na neformalnem srečanju generalnih direktorjev za energijo na Brdu 5. maja pripravila poročilo o napredku, ki je bilo predstavljeno na junijskem energetskem svetu.
Dovolite mi, da izrazim željo, da bodo prihodnja pogajanja med Svetom in Evropskim parlamentom plodna.
Predsedstvo je vodilo razpravo v delovnih telesih Sveta EU in na februarskem energetskem svetu doseglo soglasno potrditev ministrskih sklepov o strateškem energetskem tehnološkem načrtu.
Strateški energetski tehnološki načrt je potrdil tudi spomladanski Evropski svet. Zdaj je ta na začetni stopnji izvajanja – prav danes namreč poteka ustanovitveno srečanje usmerjevalne skupine na visoki ravni.
Naj ob tej priložnosti še enkrat poudarim, da so energetske tehnologije temelj za doseganje politično podprtih ciljev energetske in podnebne politike do leta 2020 ter za makroekonomski razvoj EU.
Podnebna in energetska politika sta bili med slovenskim predsedovanjem pomembni temi vsakega dvostranskega srečanja s tretjimi državami.
Nekaj glavnih dogodkov v tem okviru so bila srečanja EU-Japonska, EU-Latinska Amerika in Karibi, EU-ZDA, EU-Ruska federacija, pa tudi Mednarodni energetski forum, energetska in podnebna srečanja v G-8, ministrska zasedanja EU-OPEC in Energetska skupnost, nedavno pa je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju na področju energetike med EU in Turkmenistanom.
V juniju so predstavniki skupine držav G-8 na Japonskem s Kitajsko, Indijo in Južno Korejo podpisali tudi izjavo o oblikovanju mednarodnega partnerstva za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti.
Kot predsedujoča tudi pozdravlajmo, da je bil med našim predsedovanjem dosežen preboj pri pogajanjih o novem dvostranskem sporazumu med Rusko federacijo in Evropsko unijo, torej sporazumu, ki bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Energetika je vsekakor ključna točka naših odnosov z Rusko federacijo in je zato potreben dober okvir sodelovanja na tem področju.
Na področju elektronskih komunikacij je ITRE vodili odbor za direktivo o boljši ureditvi in za predlog glede novega evropskega organa za trg elektronskih komunikacij, oba v okviru novega regulativnega okvira, poleg tega pa še za odločbo o mobilnih satelitskih storitvah. Prav tako daje mnenje tudi o direktivi o pravicah državljanov. Dovolite mi zato nekaj besed o napredku, ki ga je doseglo slovensko predsedstvo.
Naj že uvodoma izrazim veliko zadovoljstvo, da nam je na Svetu uspelo končati razpravo o predloga odločbe o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve, ter da je bilo besedilo odločbe usklajeno z Evropskim parlamentom. Odločba je zaradi svoje vsebine izjemnega pomena, saj glede izbire in odobritve operaterja predvideva enoten izbirni postopek na ravni Skupnosti in usklajeno odobritev vseh držav članic. Dovolite mi, da se vam ob tej priložnosti zahvalim, še posebej poročevalki ge. Fioni Hall in poročevalcem v senci iz vseh sodelujočih političnih skupin za njihov prispevek pri sprejemanju te odločbe.
Kot sem napovedal že v uvodnem govoru pred tem odborom, je slovensko predsedstvo za sprejetje na Svetu TTE, ki je bil 12. junija, pripravilo poročilo o napredku za vse tri zakonodajne predloge, ki so sestavni del novega regulativnega okvira. Zlasti pri obravnavi obeh direktiv, to je direktive o boljši ureditvi in direktive o pravicah državljanov, je bil dosežen precejšen napredek. Veseli nas, da nam je s skupnimi močmi in prizadevnostjo vseh uspelo uskladiti stališča do številnih sestavin predloga Komisije iz novembra 2007.
Predlog direktive o boljši ureditvi vključuje vrsto bistvenih vsebinskih sprememb glede na obstoječi regulativni okvir. Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo slovensko predsedstvo in je bližje stališčem držav članic, uvaja učinkovitejšo uporabo spektra ter bolj konsistenten regulativni okvir za delovanje notranjega trga elektronskih komunikacij. S tem je ustvarjena dobra podlaga za nadaljnje delo francoskega predsedstva. Kljub temu pa ostaja še veliko odprtih vprašanj. Poglede držav članic bo na primer še treba uskladiti glede problematike uvedbe funkcionalne ločitve, v zvezi z nacionalnimi regulatorji, varnostjo in celovitostjo omrežij ter novimi postopki komitologije in harmonizacije.
Glede ustanovitve organa za evropski trg elektronskih komunikacij so države članice izrazile večinsko stališče, da je treba okrepiti delovanje notranjega trga elektronskih komunikacij, vendar pa se je treba pred razpravo o pravni strukturi novega organa, ki bi bil lahko tudi razširjena skupina evropskih regulatorjev (ERG), najprej dogovoriti o njegovih ciljih in nalogah. Pri tem je treba upoštevati načela učinkovitosti, preglednosti, neodvisnosti in strokovnosti. Države niso izrazile naklonjenosti vključitvi obstoječe evropske Agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA) v nov evropski organ za trg elektronskih komunikacij. Glede na stališča držav članic naj med delovnimi nalogami novega organa ne bi bilo upravljanje spektra.
Glede direktive o pravicah državljanov je predsedstvu uspelo uskladiti začasna stališča držav članic do večine bistvenih sestavin predloga Komisije. Pogledi Komisije in držav članic na tehnične zmožnosti uporabe nujnih klicev za storitve VoIP, varovanje osebnih podatkov, način doseganja manjše stopnje zlorabe avtorskih pravic ter na spremembo obsega in načina zagotavljanja univerzalne storitve so še vedno različni. Najpomembnejše pa je, da se s predlaganimi spremembami predvsem želijo okrepiti pravice potrošnikov in uporabnikov ter povečati varstvo zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov na področju elektronskih komunikacij.
Za učinkovitejšo uporabo spektra pa so bili na Svetu TTE sprejeti tudi sklepi Sveta. Ti temeljijo na nujnosti dejavnega medsebojnega sodelovanja držav članic pri iskanju rešitev za učinkovito uporabo spektra, pri tem pa je treba kot temelj upoštevati določbe, ki so že sprejete na ravni ITU.
Slovensko predsedstvo se veseli, da nam je skupaj uspelo opraviti delo, ki smo si ga zastavili v dobro končnih uporabnikov.
Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim za ves trud in dosedanje sodelovanje poročevalkam ge. Catherine Trautmann, ge. Pilar del Castillo Vera in ge. Fioni Hall, gospodu Malcolmu Harbourju, vsem poročevalcem v senci ter poslancem, s katerimi smo se ob različnih priložnostih srečevali vse od jeseni. Še naprej vam želim uspešno delo.
Začel bom s prenovljeno lizbonsko strategijo za rast in zaposlovanje, ki združuje vse najpomembnejše ukrepe za svetovno konkurenčnost Evropske unije. Kot velik uspeh slovenskega predsedovanja štejem uspešen zagon drugega triletnega cikla prenovljene lizbonske strategije
Prvo zasedanje Sveta za konkurenčnost med slovenskim predsedovanjem je bilo predvsem namenjeno prav tej temi. Zadovoljni smo, da je Svet kot svoj prispevek spomladanskemu Evropskemu svetu sprejel dokument o ključnih sporočilih (KIP), povezanih z mikroekonomskim delom lizbonske strategije. Večina ključnih sporočil s področja konkurenčnosti je bila vključena tudi v samo besedilo sklepov Evropskega sveta, kar jim daje še posebno težo ter potrjuje pomembno vlogo Sveta za konkurenčnost v lizbonskem procesu.
Svet za konkurenčnost v njih ugotavlja, da je prenovljena lizbonska strategija za rast in delovna mesta dokazala svojo vrednost za pozitiven gospodarski razvoj EU v prvem ciklu, vendar pa mora gospodarstvo EU pospešiti izvajanje reform. Dovolite mi, da opozorim na nekaj ključnih sporočil:
Pri znanju in inovacijah so bili poudarjeni vlaganje v znanje, raziskave in inovacije, »peta svoboščina« ter okrepitev inovacijskega sistema.
Pri sprostitvi poslovnih zmogljivosti so bili poudarjeni notranji trg, boljša zakonodaja ter izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednja podjetja ter njihova rast.
Pri trajnostnem gospodarstvu je bilo poudarjeno, da bi EU morala spodbujati prožen in odprt pristop, ki ji bo omogočil, da se uspešno odzove na svetovne izzive, vključno s podnebnimi spremembami in energetsko varnostjo. Hkrati pa mora biti obveza EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov izpolnjena na stroškovno učinkovit način, ki evropski industriji omogoča, da ostane konkurenčna.
Pri spodbujanju evropskega uspeha na svetovnem trgu pa si mora EU z vidika priložnosti in izzivov globalizacije prizadevati za odprte trge, ki vodijo do vzajemnih koristi.
Slovensko predsedstvo je še posebej zadovoljno, da so v naslednjem ciklu lizbonske strategije mala in srednja podjetja dobila eno od osrednjih vlog. Ena od naših prednostnih nalog je bila namreč ravno podpora rasti malih in srednjih podjetij.
Še posebno pozornost pa smo namenili skupini hitro rastočih inovativnih podjetij, ki so gonilna sila strukturnih sprememb in vir dinamike na mnogih področjih. Tej temi je bila v veliki meri namenjena tudi razprava na neformalnem srečanju ministrov za konkurenčnost v Sloveniji, ki je pripomogla k razvoju obeh pobud Evropske komisije, in sicer Akta za mala podjetja ter Akcijskega načrta za trajnostno proizvodnjo, potrošnjo in industrijsko politiko.
V zvezi z vplivom inovacij in industrijske politike na svetovno konkurenčnost gospodarstva EU nam je uspelo sprejeti integrirane sklepe Sveta s poudarkom na vodilnih trgih, trgu tveganega kapitala in predkomercialnih javnih naročilih. Integrirani sklepi pa vključujejo tudi tri sektorske pobude v okviru sodobne industrijske politike, ki se nanašajo na industrijo kovin, industrije, ki temeljijo na gozdarstvu, in obrambno industrijo. Veseli me, da sklepi vsebujejo tudi sporočila in priporočila o konkurenčnosti energetsko intenzivnih industrij zaradi globalizacijskih izzivov.
Naj na kratko omenim še tri glavne dosežke predsedovanja s področja notranjega trga. Prvi dosežek so sklepi o pregledu politike enotnega trga EU, ki jih je februarja sprejel Svet za konkurenčnost in so politična podlaga za nadaljnjo krepitev vseh štirih svoboščin gibanja: prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb.
Drugi izjemen uspeh slovenskega predsedovanja je bil potrditev dogovora o svežnju za izdelke, kar pomeni nov mejnik pri vzpostavitvi notranjega trga EU. Z uveljavitvijo treh zakonodajnih aktov bomo zagotovili prijaznejše pravno okolje do vseh gospodarskih subjektov, posebej do malih in srednjih podjetij, ter visoko raven varnosti izdelkov na trgu Evropske unije, kar pomeni boljše varstvo potrošnikov. Omenjeni zakonodajni sveženj je še posebno pomemben zaradi prihodnjih izzivov globalizacije.
Kot tretji dosežek s področja notranjega trga pa bi poudaril januarja dosežen dogovor o direktivi o potrošniških kreditnih pogodbah. Uspelo nam je dobiti jasen mandat Sveta za kompromisni predlog, ki je vključeval uravnotežene rešitve in je zagotavljal ohranjanje dosežene ravni varstva potrošnikov.
Veselilo nas je, da smo v preteklem polletju imeli priložnost razpravljati o pomembnih temah, kot so prihodnji izzivi na področju konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Evropske unije. Prepričan sem, da smo z našimi skupnimi prizadevanji ustvarili odlično podlago za nadaljevanje dela med francoskim in prihodnjimi predsedstvi.
Naj se vam na koncu iskreno zahvalim za odlično sodelovanje in konstruktivno delo, ki smo ga skupaj opravljali. Posebna zahvala gre vse poročevalcem in poročevalcem v senci.
Zahvaljujem se tudi komisarjem, podpredsedniku Günterju Verheugnu, komisarki Vivian Reding ter komisarjema Andrisu Piebalgsu in Stavrosu Dimasu.
Verjamem, da bo naslednja predsedujoča trojka Francija, Češka in Švedska energiji prav tako posvetila veliko pozornosti, saj nas čaka še kar nekaj izzivov.
