Priprava spomladanskega Evropskega sveta – izjava državnega sekretarja Janeza Lenarčiča v imenu Sveta EU

Spoštovani predsednik Pöttering,

spoštovani predsednik Barroso,

cenjene poslanke in poslanci!

• Zelo me veseli, da vam lahko danes predstavim glavne teme jutrišnjega zasedanja Evropskega sveta. V skladu s tradicijo spomladanskih vrhov bo tudi to zasedanje posvečeno ekonomskim vprašanjem, zlasti lizbonski strategiji, pa tudi podnebnim spremembam in energiji ter finančni stabilnosti.
• Predsedstvo se veseli izmenjave mnenj z Evropskim parlamentom in lahko vam zagotovim, da bodo stališča parlamenta do zadev, ki so na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja, ustrezno upoštevana.
• Vsi se zavedamo, da se Evropska unija danes sooča z novimi izzivi. Globalizacija prinaša nove priložnosti, ne samo na gospodarskem, temveč tudi na socialnem in kulturnem področju, in te so Uniji že prinesle koristi. Zavedamo se tudi, da globalizacija od Unije in držav članic terja tudi prilagoditve in iskanje pravih odgovorov. Prav temu se bo posvetil Evropski svet.
• Svetovno gospodarsko okolje se nahaja v obdobju preizkušenj. Bili smo priča turbulentnemu dogajanju na finančnih trgih. Priča smo zmanjšanju svetovne gospodarske storilnosti zaradi recesije v Združenih državah ter zaradi višjih cen nafte in blaga. Kljub temu, da so temelji gospodarstva EU še vedno trdni, se ne smemo ustaviti in moramo nadaljevati z reformami.
• V tej zvezi bo Evropski svet ocenil stanje izvajanja Lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Pozdravil bo pozitivne rezultate in predvidoma potrdil dobro delovanje prenovljene strategije.
• V tem duhu bo Evropski svet poudaril, da se je treba osredotočiti na izvajanje, in začel novi cikel prenovljene lizbonske strategije za obdobje 2008–2010. Nadaljevati moramo z delom na prednostnih področjih, določenih leta 2006, in sicer vlaganje v znanje in inovacije, sprostitev poslovnega potenciala, vlaganje v ljudi in posodabljanje trga dela, pa tudi z reševanjem vprašanja podnebnih sprememb in energije.
• Na področju znanja in inovacij bo Evropski svet dal nov zagon našim prizadevanjem z uvedbo t. i. "pete svoboščine", ki bo odpravila obstoječe prepreke za prost pretok znanja. To bo okrepilo čezmejno mobilnost raziskovalcev pa tudi študentov, znanstvenikov in univerzitetnih predavateljev. "Peta svoboščina" bo pospešila preobrazbo EU v inovativno, ustvarjalno in na znanju temelječe gospodarstvo.
• Za krepitev konkurenčnosti podjetij EU, zlasti malih in srednjih, bo Evropski svet predvidel ukrepe, ki bodo omogočili njihovo boljše delovanje in razvoj. Tako bodo mala in srednja podjetja dobila lažji dostop do virov financiranja, okrepile pa se bodo tudi spodbude za inovacije. Izrazito prednost bo imelo tudi uresničevanje načrta za boljšo zakonodajo.
• Velika pozornost bo posvečena tudi socialni razsežnosti lizbonske strategije. Evropski svet bo pozval k dodatnim naporom pri reševanju demografskih izzivov in pomanjkanju kvalifikacij ter pri prihodnjih političnih ukrepih, namenjenih povečevanju socialne kohezije. Spomladanski vrh bo državam članicam naložil postopno izvajanje dogovorjenih skupnih načel o prožni varnosti, in sicer s takšnimi nacionalnimi ureditvami, ki bodo zagotavljale ravnovesje med prožnostjo in varnostjo na trgu dela.
• Dovolite mi, da preidem na drugo pomembno zadevo, ki jo bo obravnaval Evropski svet: izzive, povezane s podnebnimi spremembami in energijo. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskim zavezam v podnebno-energetski politiki, letos se moramo posvetiti njihovemu izpolnjevanju.
• Ta cilj je torej tako gospodarski kakor tudi ekološki izziv, ki ima izjemen dolgoročni pomen. Če se nanj odzovemo ambiciozno, lahko s spodbuditvijo našega gospodarstva k inovativnosti in prožnosti napišemo ne le zgodbo o gospodarskem uspehu, temveč tudi zgodbo o okoljskem uspehu.
• Zakonodajni sveženj Komisije je trenutno v obravnavi v Svetu in prve razprave so ponovno potrdile zavezanost vseh držav članic k ambicioznemu odzivu.
• Kljub temu pa bi bilo prezgodaj pričakovati, da bodo dogovori o vseh vidikih doseženi že na prihodnjem vrhu. Pričakujemo, da bo možno doseči dogovor o načelih in usmeritvah za nadaljnjo obravnavo svežnja. Pričakuje se, da bodo voditelji izrazili željo po ohranitvi splošnega ravnovesja, pri čemer bodo pozorni na kompleksnost svežnja v smislu njegovega gospodarskega in finančnega učinka.
• Evropski svet bo poudaril potrebo po čimprejšnjem sprejetju dogovora o svežnju. Cilj je, da se sprejme čim bolj zgodaj v letu 2009, vsekakor pa pred iztekom sedanjega mandata Evropskega parlamenta.
• Če se bodo vsi ključni partnerji spoprijeli z izzivi podnebnih sprememb, bodo naša prizadevanja uspešna. Ko se bo konec leta 2009 v Københavnu sestala konferenca o podnebnih razmerah, bi Evropa morala biti gonilna sila v pogajanjih o ambicioznem in celostnem sporazumu za obdobje po Kjotu. Gre torej tudi za svetovno razsežnost našega dela, kar je še dodaten razlog za sprejetje dogovora v letu 2009.
• Dovolite mi, da se na kratko dotaknem še drugih vprašanj, povezanih z energijo. Učinkovit, v celoti delujoč notranji trg z energijo je bistven pogoj za zanesljivo, trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo v Evropi. V tem smislu se pričakuje, da bo Evropski svet pozval k čimprejšnjemu sprejetju dogovora o tretjem svežnju za notranji trg s plinom in električno energijo. Dodatno pozornost bo namenil tudi nadaljnjim ukrepom v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in zunanjo energetsko politiko.
• Evropski svet bo prizadevanja v zvezi s podnebno in energetsko politiko uvrstil tudi v okvir razvoja novih tehnologij in povečanja investicij vanje, kakor je bilo nedavno opredeljeno v Strateškem energetskem tehnološkem načrtu. To bi nadalje prispevalo k povečanju konkurenčnosti naših podjetij.
• Voditelji držav in vlad bodo prav tako obravnavali sklepe iz skupnega poročila generalnega sekretarja/visokega predstavnika Solane in Komisije o vplivu podnebnih sprememb na mednarodno varnost. Kompleksnost podnebnih sprememb zahteva celostnejše usklajevanje politike in Evropski svet bo pozval k temeljitemu nadaljnjemu spremljanju poročila.

Spoštovana predsednika,

cenjene poslanke in poslanci!

• Dovolite mi, da se dotaknem še tretje glavne točke dnevnega reda Evropskega sveta: izmenjave mnenj o nedavnih razmerah na mednarodnih finančnih trgih.
• Razmere v mednarodnem finančnem sistemu so še naprej negotove. Če hočemo obvladovati tveganje njihovega vpliva na realno gospodarstvo, bi morali gospodarske in finančne politike EU usmeriti k zagotavljanju makroekonomske stabilnosti in uresničevanju načrta strukturnih reform.
• Odziv Unije so pripravili finančni ministri, nekatere prilagoditve finančnih trgov pa potekajo že od lanske jeseni. Evropska centralna banka, državni organi in institucije EU ter finančne institucije so sprejeli vrsto ukrepov za stabilizacijo razmer. Vendar pa so za obvladovanje tveganja še naprej primarno odgovorni posamezne finančne institucije in investitorji.
• Sedanje razmere so izpostavile potrebo po nadaljnji krepitvi okvira finančne stabilnosti s pomočjo večjega bonitetnega nadzora in izboljšanih orodij za finančno krizno upravljanje. Pričakujemo, da bo Evropski svet pozval k ukrepanju na štirih področjih:
  1. izboljšanje preglednosti za vlagatelje, trge in zakonodajalce,
  2. izboljšanje standardov vrednotenja,
  3. utrditev bonitetnega okvira in okrepitev obvladovanja tveganja v finančnem sektorju
  4. in izboljšanje delovanja trga, tudi vloge bonitetnih agencij.
• Še nekaj besed o vprašanju državnih premoženjskih skladov. Državni premoženjski skladi z dolgoročnimi strategijami nastopajo v koristni vlogi ponudnikov kapitala, ki zagotavljajo likvidnost. Vendar pa je nastop novih akterjev, katerih naložbene strategije in cilji niso dovolj pregledni, porodil pomisleke o negospodarskih praksah. 
• Pred nedavnim izdano sporočilo Komisije o državnih premoženjskih skladih je dragocen prispevek k razpravi. Evropski svet se bo predvidoma strinjal s potrebo po oblikovanju skupnega pristopa EU v skladu s petimi načeli, predlaganimi v tem sporočilu.
• Naj še enkrat poudarim, da bo sodelovanje z Evropskim parlamentom pri omenjenih vprašanjih bistvenega pomena.
• Svoj uvod bi rad zaključil z mislijo, da bo spomladanski Evropski svet, ki se začenja jutri, posvečen uresničevanju zavez. Predsedstvo bi želelo pospešiti delo pri spreminjanju Evrope v najbolj konkurenčno gospodarstvo. Prav tako smo pred pomembno nalogo zagotoviti še več trajnosti s pomočjo naše podnebne in energetske politike. Glede na vse te prihodnje izzive si želimo tudi resnično tvornega sodelovanja z Evropskim parlamentom. Če nam skupaj uspe doseči napredek, bodo evropski državljani lahko uvideli, da je EU tu zato, da poskrbi za njihovo prihodnost. Naša današnja izmenjava mnenj ter razprava s predsednikom Evropskega parlamenta na zasedanju Evropskega sveta sta nedvomno pomembna dejavnika pri doseganju tega cilja.

Hvala za vašo pozornost.