Spoštovana sopredsedujoča Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, gospa Glenys Kinnock in gospod Wilkie Rasmussen,
spoštovani gospod predsedujoči ministrskemu svetu AKP, Ali Farah Assoweh,
spoštovane poslanke in poslanci,
dame in gospodje,
dovolite mi, da vam ponovno izrazim dobrodošlico v Ljubljani in izrazim zadovoljstvo, da imam priložnost srečati se z vami. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU bosta organizirana kar dva dogodka s predstavniki Afrike, Karibov in Pacifika. Prvi dogodek je skupna parlamentarna skupščina, ki predstavlja enega najpomembnejših in tudi najobsežnejših dogodkov na področju razvojnega sodelovanja v času slovenskega predsedovanja, drugi dogodek pa bo zasedanje skupnega ministrskega sveta. Na slabi polovici predsedovanja lahko povem, da sledimo zastavljenim ciljem. Nekateri ključni dogodki pa so še pred nami. Naj omenim le zasedanje razvojnih ministrov na Svetu za splošne in zunanje odnose, tematsko razpravo na visoki ravni, ki bo v začetku aprila potekala v New Yorku na temo razvojnih ciljev tisočletja, ter omenjeno zasedanje Skupnega ministrskega sveta AKP-EU, ki bo junija v Addis Abebi. Upam, da bom v svojem nagovoru v kar največji možni meri že odgovoril na kakšno od vaših vprašanj, sicer pa bom na njih z veseljem odgovoril v nadaljevanju tega srečanja.
Za uspešen dialog med državami članicami EU in AKP igrate posebno vlogo prav vi, spoštovane poslanke in poslanci. Vi niste le glasniki in predstavniki ljudstva, temveč ste pomemben člen v vzpostavljanju dialoga s civilno družbo, katere podpora je bistvenega pomena za uspeh razvojnih politik. Vloga Skupne parlamentarne skupščine držav Afrike, Karibov in Pacifika in Evropske unije predstavlja edinstven forum, na katerem poslanci Evropskega parlamenta in parlamentov Afrike, Karibov in Pacifika razpravljate o medsebojni povezanosti severa in juga. In veseli me, da se bomo v današnji razpravi dotaknili tudi najbolj občutljivih vprašanj s tega področja.
Sodelovanje EU z državami AKP predstavlja prioritetno področje evropske razvojne politike in gradi na tesnem partnerstvu, katerega podlaga v tem tisočletju je Cotonoujski sporazum. Namen tega partnerstva je okrepiti ekonomski, socialni in kulturni razvoj držav AKP ter poglobiti sodelovanje med državami EU in AKP. Pri tem ima ključno vlogo dialog enakopravnih partnerjev. Cotonoujski sporazum je bil revidiran leta 2005. Sedaj je potrebno zagotoviti manjkajoče ratifikacije, ki bodo omogočile pričetek izvajanja 10. Evropskega razvojnega sklada (EDF). Apeliral bi na vas, da po svojih močeh poskušate pospešiti postopke ratifikacije tam, kjer zamujajo.
10. Evropski razvojni sklad v naslednjem finančnem obdobju zagotavlja skoraj 23 milijard evrov razvojne pomoči za države AKP. V njem prvič sodelujemo tudi nove države članice, ki so se Evropski uniji pridružile po letu 2004, kar odpira nove možnosti sodelovanja. Slovenija je zato 18. februarja letos organizirala konferenco o EDF, na kateri so se predstavniki novih držav članic EU podrobneje seznanili z delovanjem EDF. Svet EU je na začetku letošnjega leta sprejel pravne instrumente, potrebne za implementacijo 10. Evropskega razvojnega sklada. Sedaj je potrebno zaključiti programiranje za EDF, ki je skupna odgovornost držav AKP in EU. Vlogo v procesu programiranja ima po novem tudi Skupna parlamentarna skupščina, kar bo še okrepilo dialog med predstavniki EU in držav AKP.
Cotonoujski sporazum predstavlja tudi okvir ekonomskega partnerstva med EU in državami AKP. Izhajajoč iz tega sporazuma smo bili lani priča intenzivnim pogajanjem o EPAs. Do 31. decembra 2007 je bilo potrebno poiskati rešitev, ki je združljiva s pravili Svetovne trgovinske organizacije, da ne bi prišlo do motenj v trgovini s tistimi AKP državami, ki ne spadajo v skupino najmanj razvitih držav. Zadovoljni smo, da so bila pogajanja o začasnih sporazumih dokončana pravočasno in da države AKP s 1. januarjem 2008 nimajo težav pri dostopu na trg EU. Še zlasti pa me veseli, da je bil parafiran celovit regionalni sporazum o gospodarskem partnerstvu z regijo Karibov. Potrebno bo nadaljevati pogajanja za sklenitev EPAs tudi z drugimi AKP regijami, saj lahko le celoviti regionalni sporazumi zagotovijo maksimalen in trajen razvojni učinek. Zavezanost EU in držav AKP celovitim regionalnim EPAs je bila potrjena tudi na zadnjem zasedanju Skupnega ministrskega sveta AKP–EU maja 2007.
Poudarek nadaljnjih pogajanj o EPAs bo na razvojni dimenziji in regionalni integraciji. Regionalna integracija je ključni cilj razvojne politike EU, saj pripomore k višji gospodarski rasti, zagotavlja večjo politično stabilnost, krepi medsebojno zaupanje in sodelovanje ter na daljši rok odpravlja revščino, bolezni in konfliktna stanja. Razvojno dimenzijo bo potrebno oblikovati v sodelovanju s posamičnimi partnerskimi regijami, ob upoštevanju njihovih specifičnih potreb in želja. Pri tem se bo Slovenija zavzemala, da bodo potrebe držav AKP upoštevane v največji možni meri. Zasedanje Skupnega ministrskega sveta AKP-EU junija 2008 bo priložnost za pregled napredka in določitev nadalnjih smernic glede pogajanj o EPAs.
EU bo zagotovila tudi tehnično pomoč za prilagajanje na nove trgovinske režime, in sicer preko različnih finančnih instrumentov, med drugim preko pobude »pomoč za trgovino«. Strategija o pomoči za trgovino, sprejeta oktobra lani, predvideva povečanje sredstev za pomoč za trgovino na 2 milijardi evrov letno po letu 2010. Okoli 50% povečanja sredstev bo v skladu s strategijo namenjenih državam AKP.
Slovenija kot predsedujoča Svetu EU pozdravlja Skupno strategijo Afrika-EU, sprejeto decembra lani na Vrhu v Lizboni, in njen prvi akcijski načrt. Gre za pomemben prispevek za krepitev vezi med Evropo in Afriko. Obe celini sta pomembna globalna igralca, ki lahko delujeta skupaj na številnih področjih, kjer se srečujemo z izzivi sodobnega sveta. Strategija postavlja odnose med EU in Afriko na novo raven in verjamemo, da novi mehanizmi, ki jih bo strategija prinesla v naše odnose, skupaj z že obstoječimi in delujočimi, lahko ustvarijo novo sinergijo, ki bo razvoju vaših držav dala prepotrebni pospešek.
Na področju energije in podnebnih sprememb smo že identificirali mnoge skupne poglede in interese, saj se zavzemamo za odpravljanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja ob upoštevanju nujnosti ekonomske rasti in razvoja. Prav tako vsi vemo, da sta trgovina in infrastruktura ključni za trajnostni razvoj, ki se lahko razvija le v globalnem okolju. Da bi izkoristili priložnosti globalizacije, moramo globalizirati tudi trgovinska pravila. Pri tem je potrebno upoštevati potrebe držav v razvoju in delovati na podlagi načela enakih priložnosti. Razvoj infrastrukture krepi regionalno povezovanje in integracijo v svetovno gospodarstvo. Vzpostavitev infrastrukturnega partnerstva med EU in Afriko je pravi korak na tej poti.
Razvojno sodelovanje ni le izraz solidarnosti razvitih držav z državami v razvoju, temveč je v vitalnem interesu nas vseh, zato Slovenija svoje izkušnje in svoja znanja sedaj deli z državami, ki stopajo po podobni poti, ki smo jo prehodili sami. Slovenija je prehodila pot tranzicije in postala gospodarsko uspešna država. Slovenija tudi kot prva izmed držav, ki so se Evropski uniji pridružile po letu 2004, predseduje Svetu Evropske unije. Pristop novih držav članic vnaša v razvojno sodelovanje EU novo dimenzijo, zato je predsedovanje Slovenije na tem področju še poseben izziv. Iskali bomo načine za učinkovito sodelovanje novih držav članic na vseh področjih razvojnega sodelovanja. Mnoge nove države članice smo svojo vlogo v razvojnem sodelovanju začrtale šele z vstopom v Evropsko unijo. Naš prispevek je vsako leto vidnejši naša trgovinska menjava in sodelovanje z vami se krepi, predvsem pa lahko na naših primerih nazorno vidite, kakšen pospešek razvoju in blagostanju državljanov lahko da tesna regionalna integracija.
Za slovensko administracijo je širok spekter aktivnosti, ki jih obsega razvojno sodelovanje, velik zalogaj. Zaradi tega smo v času našega predsedovanja poleg prioritet, ki smo jih izbrale članice Tria (Nemčija, Portugalska in Slovenija) in so visoko na mednarodni agendi, kot npr. doseganje razvojnih ciljev tisočletja, sporazumi o gospodarskem partnerstvu in učinkovitost pomoči, izbrali tudi teme, kjer imamo izkušnje in tako primerjalne prednosti.
Evropska unija posveča posebno pozornost promociji pravic otrok in uresničevanju njihovih temeljnih potreb, za kar se zavzema tako na področju svoje notranje kot zunanje politike.
Otroci in mladostniki predstavljajo tretjino svetovnega prebivalstva in več kot polovico prebivalstva držav v razvoju. Njihove pravice so kljub temu pogosto zanemarjene ali zlorabljene, njihovega glasu pa tudi takrat, ko odločamo o njih, ponavadi ne slišimo. Prav otroci so najbolj prizadeti v izrednih okoliščinah, kot so naravne nesreče, krize, nestabilne situacije ali oboroženi konflikti.
Slovensko predsedstvo posveča posebno pozornost krepitvi humanitarne in razvojne dimenzije omenjene problematike. Prepričan sem, da skozi mehanizme razvojnega sodelovanja lahko ključno prispevamo k promociji in zaščiti pravic otrok. Pri tem je odločilnega pomena sodelovanje med državami EU in AKP, ki temelji na načelih partnerstva. Prizadevali si bomo, da bi partnerske države razvile lastne sposobnosti in uspešne sisteme odzivanja na potrebe in pravice otrok.
Pod slovenskim predsedstvom bo Svet EU posvetil pozornost tudi potrebam otrok v humanitarnih intervencijah, predvsem otrokom-vojakom ter otrokom brez spremstva, vključno z izobraževanjem otrok v izrednih situacijah. Prizadevali si bomo tudi za tesno povezanost humanitarne in razvojne dimenzije zunanjega delovanja EU v kontinuum pomoči, rehabilitacije in razvoja v dobrobit otrok.
Spoštovane poslanke in poslanci,
Slovenija se zaveda, da svet, v katerem živimo, kljub tehnološkemu napredku, gospodarski rasti, pozitivnim učinkom globalizacije, preseganju meja nacionalnih držav in medsebojni povezanosti, ostaja prostor neenakih življenjskih priložnosti in neenakomernega gospodarskega razvoja. Zato je, po našem mnenju, eden glavnih izzivov mednarodne skupnosti poiskati odgovor na vprašanje, kako zagotoviti blaginjo celotnemu človeštvu ter bolj enakomerno porazdeliti tako prednosti kot bremena, ki jih prinaša globalizacija.
V letu 2000 so svetovni voditelji oblikovali razvojne cilje tisočletja, ki naj bi jih dosegli do leta 2015. Smo na polovici petnajstletnega obdobja. Napredek, o katerem so lani poročali Združeni narodi, nas navdaja z optimizmom. Napredek je viden celo v regijah, kjer so izzivi največji. V prihodnjih letih se bomo morali soočiti s temi izzivi, za to pa bomo morali uporabiti dodatne vire, usmerjene javne investicije in zlasti dodatna znanja in dodatna orodja.
Med najpomembnejšimi razvojnimi cilji tisočletja so: boj proti skrajni revščini, ustavitev širjenja virusa HIV/AIDS-a in zagotavljanje osnovnošolske izobrazbe za vse do leta 2015. Ravno ti trije razvojni cilji bodo tema tematske razprave, ki bo na pobudo predsednika Generalne skupščine Združenih narodov potekala 1. in 2. aprila v New Yorku.
Primaren cilj razvojnega sodelovanja EU je izkoreninjenje revščine v kontekstu trajnostnega razvoja. Napredek dosežen v sedmih letih je, kot sem omenil, zelo različen po posameznih regijah. Afrika žal zaostaja. Zato moramo v prihodnje vložiti dodatne napore prav v afriške države, da bi cilje dosegli. Evropska unija bo sodelovala pri pripravi strategije partnerskih držav za zmanjševanje revščine, razvoj in reforme, in sicer predvsem tiste, ki se osredotočajo na dosego razvojnih ciljev tisočletja. Doseganje teh ciljev je tudi v interesu trajnega miru in varnosti nas vseh. Evropski svet je decembra 2007 pozval Evropsko komisijo, da do aprila 2008 pripravi posebno komunikacijo, ki bi se osredotočala na doseganje razvojnih ciljev tisočletja in kako lahko EU pripomore k temu. Evropski svet bo o tem ponovno razpravljal junija 2008.
HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija so najbolj smrtonosni globalni zdravstveni problemi našega časa, ki povzročijo smrt 6 milijonov ljudi vsako leto. Temu vprašanju bomo še naprej posvečali veliko pozornosti v luči doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Prizadevali si bomo okrepiti sodelovanje držav članic EU z Globalnim skladom za boj proti AIDSu, tuberkulozi in malariji.
Evropska unija se, kot največja svetovna donatorica razvojne pomoči (v lanskem letu je namenila za kar 48 milijard evrov pomoči), zaveda svoje odgovornosti za učinkovito podporo razvojnim prizadevanjem držav v razvoju, še posebej najmanj razvitih držav. EU ima odločilno vlogo pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, za kar je potrebno zagotoviti »več in boljšo pomoč«. Takšne zaveze so bile sprejete na konferenci o financiranju za razvoj v Monterreyu in na Drugem srečanju na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Parizu.
Aprila pričakujemo poročilo Evropske komisije za leto 2007, na podlagi katerega bomo ocenili napredek pri doseganju finančnih zavez in se dogovorili o priporočilih za konferenco o spremljanju napredka pri financiranju razvoja po konferenci v Monterreyu, ki bo konec leta 2008 zasedala v Dohi. Poudariti želim, da kar nekaj držav članic EU že sedaj presega 0,7% bruto nacionalnega dohodka, ki jih namenjajo za razvojno pomoč.
Vprašanje boljše in učinkovitejše pomoči bomo obravnavali na Tretjem srečanju na visoki ravni, ki bo potekal med 2. in 4. septembrom 2008 v Akri. Namen visokega srečanja v Akri je oceniti uresničevanje Pariške deklaracije in poudariti pomen učinkovitosti pomoči v kontekstu vseh razvojnih ciljev. V Akri se bomo dotaknili tem, kot so nevezanost pomoči, napovedljivost pomoči in delitev dela. Odbor OECD-ja za razvojno pomoč bo v naslednjih mesecih pripravil osnutek deklaracije, imenovane »Accra Agenda for Action«. EU je že ob sprejemanju Pariške deklaracije pokazala odločenost izpolnjevati ne samo Pariško deklaracijo, temveč tudi štiri dodatne zaveze [povečanje obsega proračunske pomoči; izvajanje pomoči za izgradnjo kapacitet skozi koordinirane programe; izogibanje nastajanju novih implementacijskih enot; zmanjšati število nekoordiniranih misij za 50%].
Da bi izboljšala kakovost svoje razvojne pomoči, je EU sprejela pomembne ukrepe za dopolnjevanje in delitev dela. V času nemškega predsedovanja je Evropska unija sprejela Kodeks ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike, in v času slovenskega predsedovanja bodo narejeni prvi koraki za uresničevanje Kodeksa. Verjamem, da bodo primeri izvajanja Kodeksa predstavljali tudi prispevek EU na Visokem forumu v Akri in tako spodbudili tudi druge donatorje, da ga začnejo uporabljati.
Poleg Visokega foruma o učinkovitosti pomoči bo v Akri še ena pomembna konferenca, in sicer XII. ministrsko zasedanje UNCTAD. Osrednja tema bo »Priložnosti in izzivi globalizacije za razvoj«. Cilj je državam v razvoju zagotoviti pogoje, da izkoristijo globalizacijo za hitrejši gospodarski napredek in zmanjševanje revščine. Prepričan sem, da bo ministrsko zasedanje priložnost za razpravo, vzpostavljanje zaupanja in boljše obojestransko razumevanje. Prioritetna področja za EU so: trgovina jug-jug in regionalna integracija, primarni proizvodi in trgovina z naravnimi viri, investicije in konkurenčnost ter krepitev UNCTAD skozi reformo in povezavo z najmanj razvitimi državami in Afriko.
Posebno poglavje v odnosih med Evropsko unijo in državami Afrike, Karibov in Pacifika predstavljajo tudi migracije. Evropska unija si prizadeva za spodbujanje pozitivnih povezav in doseganje sinergijskih učinkov med migracijami in razvojem ter za ustvarjanje pogojev, da bodo lahko migracije pozitivno vplivale na razvoj in obratno.
EU želi tudi v prihodnje igrati aktivno vlogo v mednarodni skupnosti na področju boja proti podnebnim spremembam in predstavljati vzor s svojim doslednim izvajanjem obstoječih mednarodni zavez. V tem kontekstu bomo delovali za dogovor o globalnem in celovitem mednarodnem sporazumu o zmanjševanju emisij po letu 2012, ki bo temeljil na skupni, vendar različni odgovornosti držav v boju proti podnebnim spremembam. Podnebne spremembe postajajo grožnja mednarodni varnosti, prilagajanje nanje pa naš skupni izziv. Razsežnosti negativnih posledic podnebnih sprememb in vpliva na mednarodno varnost ponazarja tudi skupno poročilo Evropske komisije in visokega predstavnika EU, ki je bilo predstavljeno prejšnji teden. Brez takojšnjega ukrepanja bodo revne države, ki so najbolj ranljive na posledice podnebnih sprememb prizadete najhuje.
Prepričani smo, da podnebne spremembe niso zgolj okoljski, temveč tudi razvojni problem. Povezava med podnebnimi spremembami in revščino zahteva nujnost ukrepanja, saj napovedi učinkov podnebnih sprememb kažejo, da bodo najmanj razvite države in male otoške države v razvoju prizadete prve in najmočneje.
Spoštovane poslanke in poslanci,
Slovensko predsedstvo svoje napore in pozornost usmerja v tekoče spremljanje in odzivanje na aktualne dogodke. V sozvočju z vašimi prizadevanji smo tako, po povprejšnjem usklajevanju z našimi evropskimi partnerji, obsodili nedavno nasilje nad opozicijo v Borundiju, skupno si prizadevamo za čimprejšnjo obnovo demokratičnih institucij na Fidžiju, čim prej želimo zaključiti formalne postopke za podpis celovitih EPAs sporazumov s Karibi. To bo pomemben dogodek in verjamemo, da tudi velika spodbuda za zaključitev pogajanj tudi z ostalimi regijami, mogoče še v letošnjem letu s Pacifikom kot naslednjo zgodbo o uspehu.
Za poglobljeno sodelovanje med državami EU in Afrike, Karibov in Pacifika je potrebna tudi dobra ozaveščenost javnosti. Pomemben podatek je, da državljani EU kot najprimernejše organe za odločanje o prioritetah razvojnega sodelovanja navajajo Evropsko komisijo, Evropski parlament ter civilno družbo, vlade in državljane držav prejemnic.
Mnenje državljank in državljanov EU torej jasno odraža stališče, da sta za odločitve o prioritetah in s tem povezano porabo finančnih sredstev, poklicani tudi vi. Menim, da je to dokaz zaupanja v vaše delo, in prepričan sem, da bo dokaz vašega dobrega dela tudi uspešno zasedanje Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v Ljubljani.
Hvala za vašo pozornost.
