Velja govorjena beseda!
Spoštovani poslanci, dragi gostje!
Dovolite mi, da vas tudi jaz pozdravim na današnjem srečanju odbora COSAC, tu v Sloveniji.
Veseli me, da imamo danes priložnost, da se pogovorimo tudi o področju notranje varnosti v Evropski uniji. S povečanjem groženj, ki jih prinaša moderni svet, še zlasti terorizem in organizirani kriminal, se je tudi sodelovanje držav članic pri zagotavljanju notranje varnosti okrepilo. Naši državljani ugotavljajo, da njihova osebna varnost ni več odvisna samo od notranjega ministrstva in nacionalne policije, ampak da se novim pojavnim oblikam lahko zoperstavimo samo s skupnim delovanjem vseh držav članic.
Evropska unija nam je prinesla svobodo gibanja znotraj skupnega prostora, kar izboljšuje odnose med našimi državljani, pospešuje naše gospodarstvo in razvoj, po drugi strani pa omogoča tudi kriminalnim združbam, da svoje dejavnosti širijo preko nacionalnih meja.
V okviru Haaškega programa, ki ga izvajamo od leta 2005, so se dejavnosti Evropske unije osredotočile na tri ključne osi: aktivna migracijska politika, varovanje zunanje meje in okrepljeno policijsko sodelovanje.
Na področju migracij smo še v fazi izgradnje skupne evropske migracijske politike.
Delamo v dveh smereh: zajezitev ilegalne imigracije in pospeševanje legalnih migracij. Znašli smo se tako rekoč v protislovni situaciji. Naše gospodarstvo potrebuje delovno silo in po demografskih izračunih bo Evropska unija že čez 20 let potrebovala več delavcev, kot pa jih bo premogla, zato bomo nujno potrebovali migrante. Ta potreba se kaže že danes, saj ilegalni migranti, ki prihajajo v Evropo, dobijo delo zelo hitro. Tistih, ki jih čez dan vidimo na cestah, je zelo malo v primerjavi s številnimi, ki delajo za zidovi tovarn.
Takšni delavci so moderni sužnji. Najprej tvegajo življenje in vse svoje premoženje, da sploh pridejo v Evropo, nato pa tu delajo ilegalno, brez dokumentov, brez zavarovanj, brez minimalnih garancij.
V Svetu EU ravno sedaj obravnavamo direktivo, ki bo sankcionirala zaposlovanje ilegalnih migrantov na črno, ter direktivo, ki bo urejala minimalne pravice migrantov, ki jih države članice vračajo. S tem bomo zmanjšali elemente, ki pritegnejo ilegalne migracije.
Paralelno se zato odpirajo večje možnosti za legalen vstop v EU. Z direktivo o modri karti, ki bo tujim kvalificiranim delavcem dala možnost, da si iščejo delo po celotni Evropski uniji, pripravljamo pravne podlage za prihodnost naših delovnih trgov. Druga direktiva, ki jo obravnavamo, pa bo poenotila pravice in status delavcev migrantov v Evropski uniji, saj ne bi bilo pošteno, da delavce vabimo v EU, pri tem pa bi jim ene države ponujale boljše oziroma slabše možnosti od drugih.
Celoten proces poteka postopoma. Komisija je predloge teh dveh direktiv predstavila oktobra lani, Slovenija pa načrtuje, da bo zaključila prvi pregled obeh tekstov na strokovni ravni.
Politična vizija, ki nam jo je predstavila Komisija za naslednje desetletje, predvideva, da se bodo potrebe po migrantih koordinirale v Bruslju, potem pa se bodo sklepali dogovori na ravni EU s posamezno tretjo državo o pogojih za sprejem njihovih državljanov.
Na konferenci o legalnih migracijah oktobra lani v Lizboni sem predlagal, da bi lahko ti dogovori vsebovali tudi rešitve o tem, kako migrantom omogočiti, da bi se po nekem časovnem obdobju vrnili v svojo državo in tam ohranili minimalno pokojnino. S tem bi prispevali tudi h gospodarski rasti držav v razvoju. Ampak, kot rečeno, na tem delamo počasi. Prvi korak bo narejen naslednji mesec, ko bomo podpisali partnerski dogovor z Moldavijo in Zelenortskimi otoki. Na podlagi teh pilotskih projektov bomo videli, kako reševati to problematiko v prihodnje.
Druga os našega dela je zunanja meja. Najprej naj omenim širitev schengenskega območja na 9 novih držav 21. decembra lani. To je bil po širitvi Evropske unije velik uspeh, ki je dokončno odpravil notranje meje v Evropi. Slovenija to širitev ocenjuje kot uspeh in tudi moji kolegi, notranji ministri drugih držav članic, se s tem strinjajo. Črni scenariji, ki so jih napovedovali nekateri skeptiki,se niso uresničili in lahko rečemo, da je odprava meje že po 4 mesecih postala del našega vsakdana.
Slovenska mejna policija je od 1. septembra lani, ko smo se priključili na schengenski informacijski sistem, preverila več kot 10 milijonov potnikov. Ta podatek tudi pove o tem, koliko oseb potuje čez ozemlje Slovenije. Pri tem smo zavrnili vstop 3400 osebam, aretirali smo 85 oseb na podlagi Evropskega pripornega naloga, našli smo 33 odraslih pogrešanih oseb, 10 mladoletnih in 420 osebnih vozil.
Proces se bo nadaljeval. Švica se pripravlja na vstop v schengen do konca letošnjega leta. Njej bo sledil Lihtenštajn, nato pa še Romunija in Bolgarija. Njihov ciljni datum je 2012, seveda pod pogojem, da bodo ustrezno pripravljeni. Slovenija je na temo prihodnjega upravljanja zunanje meje organizirala ministrsko konferenco, ki je potekala na Brdu 12. marca. Na njej smo obravnavali tri sporočila Komisije o prihodnosti Agencije za zunanje meje Frontex, o prihodnji uporabi modernih tehnologij pri varovanju morske in zelene meje ter o prihodnjih sistemih za registracijo vstopov in izstopov državljanov tretjih držav.
Slovenija takšen razvoj pozdravlja, pri tem pa se zavzemamo za razvoj možnosti, ki poleg kontrole ilegalnih prestopov meje, pospešujejo tudi učinkovito kontrolo potnikov. To pa je povezano z uporabo informacijskih sistemov, kot je schengenski informacijski sistem. Današnji sistem temelji na tekstovnih informacijah. Naslednja generacija, SIS II, pa bo imel možnost vnosov fotografij, prstnih odtisov in drugih funkcionalnosti. Tudi glede SIS II si Slovenija prizadeva, da bi naredili čim večji napredek na tem projektu in ga zaključili do septembra 2009.
Tretja os delovanja je policijsko sodelovanje. Do začetka tega desetletja je bilo okrepljeno dvostransko sodelovanje med policijami nekako dovolj za vzdrževanje kontrole nad čezmejnim kriminalom. Organizirane združbe so v glavnem delovale omejeno na določeno regijo. V tem desetletju pa z razvojem prometnih povezav, komunikacij in z odpiranjem finančnih in gospodarskih trgov teroristi in kriminalci delujejo po celotni Evropski uniji in preko nje. Dvostransko sodelovanje ne zadošča več, zato je bilo nujno najti primeren evropski odgovor.
Mislim, da je ključni trenutek prehoda z regionalnega na evropsko sodelovanje ravno naše predsedovanje. Pred tremi tedni je Svet namreč potrdil tekst novega Sklepa o ustanovitvi Europola, ki bo to organizacijo spremenil v evropsko agencijo in ji bo omogočil večjo fleksibilnost in prilagodljivost za boj proti modernemu kriminalu in terorizmu.
Drugi pomemben element je prenos Prümske pogodbe v evropski pravni red. Sprejem tega teksta v Svetu načrtujemo naslednji mesec. Ta akt bo postavil pravno podlago za izmenjavo podatkov iz nacionalnih baz s profili DNK, prstnimi odtisi in registrskimi tablicami. To bo temelj za policijsko sodelovanje v Evropski uniji v naslednjem desetletju.
Seveda pa je za varnost Evropske unije pomembno tudi stanje in delovanje policijskih organov v naši soseščini. Notranji ministri smo razvili stabilno sodelovanje z Rusijo, Ukrajino, državami Zahodnega Balkana in ZDA. Danes bi vam želel podrobneje predstaviti naše sodelovanje z Zahodnim Balkanom, saj to področje še vedno ostaja glavni vir kriminalnih poti za tihotapljenje droge, ljudi in orožja, zato smo to območje uvrstili tudi med prioritete slovenskega predsedovanja.
Slovenija je zaradi svojega geografskega položaja in skupne zgodovine na vseh področjih družbenega življenja tesno povezana z območjem Zahodnega Balkana. Večina interesnih stičnih točk pomeni gospodarske, kulturne in razvojne priložnosti, ki pa s sabo prinašajo tudi nekatere varnostno negativne pojave.
Največji izziv za Slovenijo in širše je organizirani kriminal, ki že dolgo ne pomeni le nacionalnega problema, temveč predstavlja regionalni, kontinentalni in v nekaterih primerih celo globalni problem. Znana balkanska pot poteka ravno preko jugovzhodne Evrope in pomeni ustaljene kanale za tihotapljenje droge, orožja ter trgovanje z ljudmi v eno stran, ter prevoz ukradenih vozil, ukradene gradbene mehanizacije in drugega v obratno smer.
Izjemno pomemben varnostni izziv predstavljajo tudi nedovoljene migracije. V zadnjih letih se je tok ilegalnih migracij preko Zahodnega Balkana kvalitativno in kvantitativno spremenil, vendar je balkanska pot še vedno izjemno zanimiva za nedovoljene migracije z območja Zahodnega Balkana, Bližnjega vzhoda in Azije.
Ker je boj proti terorizmu globalni izziv neslutenih razsežnosti, mu namenjamo veliko pozornosti tudi v Sloveniji, pri čemer pa je iz prej naštetih razlogov sodelovanje z državami Zahodnega Balkana nujno.
Slovenija podpira vizumsko liberalizacijo za Zahodni Balkan, saj bo pripomogla k hitrejšemu napredku v regiji, vendar so potrebna enotna stališča in merila za vse države. Ukrepi držav morajo biti usmerjeni v boj proti ilegalnim migracijam in prekomejnemu kriminalu.
Po tragičnih dogodkih na Zahodnem Balkanu se vpletene države na trdnih temeljih in ob medsebojnem spoštovanju intenzivno povezujejo. Tesnejšim povezavam na gospodarskem, kulturnem, informacijskem in drugih področjih sledi tudi tesnejše sodelovanje v boju proti vsem oblikam kriminala in terorizma. Prekomejno policijsko sodelovanje je že preraslo iz individualnega – temelječega na povezavah med posamezniki, v institucionalno povezovanje. Države v regiji so že sklenile vrsto sporazumov o prekomejnem policijskem sodelovanju. Šle pa so še korak dlje. Preskok z dvostranskega urejanja prekomejnega policijskega sodelovanja na regionalno raven je izjemnega pomena. Podpis in ratifikacija sodobne in izjemno obsežne Konvencije o policijskem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi pomeni neizmeren napredek, ki nima pozitivnega vpliva le za prebivalce v državah podpisnicah, temveč mnogo širše.
Slovensko predsedstvo je spodbudilo tako imenovano SEE OCTA (South East Europe Organized Crime Threat Assesment), ki pomeni prenos dobrih praks in pregled delovanja kriminalnih združb na Zahodni Balkan ter predstavlja veliko dodano vrednost obstoječi EU OCTA. V ta namen smo s pomočjo Europola izvedli intenzivno usposabljanje analitikov iz zahodnobalkanskih držav.
Na področju boja zoper prekomejno kriminaliteto in policijsko sodelovanje Slovenija podpira implementacijo Dunajske konvencije – POLICE COOPERATION CONVENTION FOR SOUTH EAST EUROPE, ki so jo ratificirale že vse podpisnice (vse države Zahodnega Balkana + Moldavija in Romunija - minus Hrvaška) – Slovenija na tem področju dejavno sodeluje z Avstrijo, Švico in Ženevskim centrom za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF).
Februarja letos sem po pooblastilu Vlade RS 2008 podpisal dogovor o sodelovanju in partnerstvu med MNZ in DCAF, saj intenzivno (tako kadrovsko kot organizacijsko podpiramo dejavnosti na področju mejnopolicijskega in policijskega sodelovanja z intenzivnim vključevanju v projekte centra).
Nadalje je Slovenija intenzivno vpeta v pogajanja za konvencijo SELEC, ki bo nadomestila center SECI. Koordinator za konvencijo SELEC je predstavnik MNZ RS. Prav tako Slovenija predseduje EU SECI/SELEC support group. Naša glavna zahteva je, da se sodelovanje na področju boja zoper prekomejno kriminaliteto na Zahodnem Balkanu okrepi, pri tem pa spoštuje načela EU o varstvu osebnih podatkov.
Slovenija si skupaj z Avstrijo prizadeva za projekt ILECUS, ki ga je razpisala Evropska komisija za izboljšanje prekomejnega policijskega sodelovanja na območju Zahodnega Balkana. Končne uradne odločitve še ni. MNZ si močno prizadeva, da bi ta projekt dobili, saj bi dobri rezultati projekta imeli tudi izjemno pozitivne učinke na varnostne razmere v RS.
Spodbudili in izvedli smo tudi dejavnosti za povezovanje uradnikov za zvezo iz držav EU na območju Zahodnega Balkana. Tako je nastala mreža oficirjev za zvezo (Liaison Officer Network). Slovenija ima uradnike za zvezo v Hrvaški in Srbiji, izvajajo pa se že dejavnosti za napotitev uradnika za zvezo v Črno goro, ki bo hkrati tudi vodja mreže oficirjev za zvezo za Črno goro.
Vsako leto organiziramo ministrsko srečanje na Brdu (tako imenovani BRDO PROCES), kjer se srečajo ministri nekaterih držav EU in Zahodnega Balkana. Letos bo že osmi po vrsti, teme pa so odvisne od razmer in potreb po izboljšanju sodelovanja.
Imamo vrsto dvostranskih stikov in organiziranih dejavnosti z državami Zahodnega Balkana. Skoraj v vseh državah so izraženi interesi po študijskih obiskih v Sloveniji.
Naj končam s to predstavitvijo. Dosedanje delovanje Evropske unije na področju notranje varnosti ocenjujem kot pozitivno. Dejstvo je, da je naše delovanje v glavnem odziv na razvoj kriminalitete v družbi, saj je na področju, ki pogosto posega v samo bistvo nacionalne suverenosti, težko najti soglasje za reševanje problemov, ki se še niso pojavili.
Nedvomno pa je dosedanje delo dobra podlaga za nadaljevanje v naslednjem letu, po možnosti na podlagi nove Lizbonske pogodbe.
Najlepša hvala.
