Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pozdravljam poročilo poslanca Cappata o letnem poročilu EU o človekovih pravicah v svetu. Vloga Parlamenta pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic po svetu ter vaš kritičen pogled sta pomemben prispevek k prizadevanjem Evropske unije na tem vitalnem področju.
Svet bo poročilo podrobno preučil. Že danes pa bi se želel odzvati na nekaj ključnih elementov iz njega. Ni dvoma, da poročilo obravnava večino temeljnih izzivov, s katerimi se sooča EU na področju človekovih pravic.
Veseli nas, da so v poročilu EU o človekovih pravicah našle mesto tudi dejavnosti EP. Poglavje poročila o dejavnosti EP temu cenjenemu zboru priznava pomembno vlogo pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic v svetu. Svet EU si bo tudi v prihodnje prizadeval za tesno sodelovanje s Parlamentom, še zlasti z Odborom za zunanje zadeve in s Pododborom za človekove pravice. Verjamemo, da bodo letna poročila tudi v prihodnje odražala napore EP na tem področju.
Glede poziva poročila k okrepljenemu sodelovanju med Svetom Evrope in Evropsko unijo naj povem, da se strinjamo, da je na tem področju še precej možnosti neizkoriščenih. Vsekakor je pomemben podpis Memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo. Evropska unija spoštuje vse napore Sveta Evrope na področju spodbujanja in varstva človekovih pravic.
Evropska unija ostaja tudi močna zagovornica sistema OZN za varstvo človekovih pravic. Zato dejavno podpiramo neodvisnost Urada visoke komisarke OZN za človekove pravice ter si prizadevamo, da bi Svet za človekove pravice postal učinkovito telo za obravnavo hudih kršitev človekovih pravic povsod po svetu.
Sedmo zasedanje Sveta za človekove pravice, ki je potekalo marca v Ženevi, je bilo uspešno za Evropsko unijo: obe njeni pobudi – podaljšanje mandatov posebnih poročevalcev za stanje človekovih pravic v Burmi/Mjanmarju in v Severni Koreji – sta bili namreč sprejeti. Ravno tako so bile sprejete vse pobude držav članic EU. Evropska unija si je močno prizadevala tudi za podaljšanje mandata neodvisnega izvedenca za DR Kongo, ki pa žal ni uspelo. Med pozitivnimi dosežki tega zasedanja velja omeniti podaljšanje mandatov zagovornikom človekovih pravic in proti nasilju nad ženskami.
Aprila se je v okviru Sveta za človekove pravice začel izvajati nov mehanizem, in sicer Splošni obdobni pregled. Ta je po mnenju EU eden ključnih mehanizmov za varstvo in spodbujanje človekovih pravic. Za pravo oceno delovanja novega mehanizma je nekoliko prezgodaj, prvi vtisi pa vendarle nakazujejo, da države ta mehanizem jemljejo resno in z vso odgovornostjo. Pri tem so zaskrbljujoči stalni poskusi nekaterih članic Sveta za človekove pravice za razvodenitev tega mehanizma.
Poleg intenzivnega dela v okviru OZN je bila pozornost v preteklih letih namenjena vključevanju (mainstreaming) človekovih pravic v druge segmente zunanje politike. Naj potrdim, da je to visoko na prednostnem seznamu slovenskega predsedovanja. Slovensko predsedstvo podpira tudi vse napore Solanine osebne predstavnice za človekove pravice, gospe Riine Kionke, na tem področju.
Naj se v nadaljevanju dotaknem dela poročila, ki poziva k posodobitvi smernic EU na področju človekovih pravic. V času našega predsedovanja bodo posodobljene kar tri od petih tematskih smernic. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je pretekli teden sprejel posodobljene smernice o mučenju. V naslednjem mesecu bomo predvidoma zaključili tudi posodabljanje smernic o smrtni kazni, kar sovpada z obeležitvijo desetletnice obstoja smernic. Predsedstvo prav tako zaključuje posodabljanje smernic o otrocih v oboroženih spopadih. V zvezi s slednjim velja omeniti, da bo Svet za splošne in zunanje zadeve ta mesec potrdil tudi dvoletni pregled izvajanja seznama za vključitev varstva pravic otrok v oboroženih spopadih v Evropsko varnostno in obrambno politiko.
Glede smernic o zagovornikih človekovih pravic vaše poročilo poziva države članice, naj preučijo možnosti izdajanja vizumov za te skupine ljudi. Predsedstvo je aprila v okviru delovne skupine Sveta EU za človekove pravice (COHOM) organiziralo razpravo s ciljem izmenjave informacij o modelih izdajanja vizumov. Kot kaže, je razprava spodbudila vrsto članic, da bodo skupaj s pristojnimi konzularnimi oddelki preučile možnosti za pomoč zagovornikom človekovih pravic v obliki izdajanja kratkoročnih vizumov. Članice so tudi podprle vključitev sklicevanja na to problematiko v novi Skupni vizumski kodeks.
Ključno glede smernic pa je njihovo izvajanje v praksi, tj. spremljanje stanja človekovih pravic in odzivov na kršitve v obliki demarš, izjav, ter vključevanje problematike v dialoge.
Spoštovane poslanke, poslanci!
Eden od pomembnih ciljev skupne zunanje in varnostne politike EU je izboljšanje spoštovanja človekovih pravic po svetu. Z instrumenti, kot so skupni ukrepi in strategije, demarše in operacije kriznega upravljanja, si je Unija v številnih državah prizadevala okrepiti demokratični proces in izboljšati razmere na področju človekovih pravic. V tem pogledu so posebnega pomena dialogi o človekovih pravicah. EU vodi pogovore z Iranom, Uzbekistanom, Rusijo, Afriško unijo in Kitajsko. V okviru sporazumov o sodelovanju, ki vsebujejo tudi določbe o človekovih pravicah, pa dialog poteka tudi z drugimi tretjimi državami. Naj pri tem omenim, da bo glede razmer na Kitajskem naslednja priložnost za pogovor že prihodnji teden, 15. maja, ko bo v Sloveniji potekal naslednji krog rednega dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko. Izpostavil bi še posvetovanje z Rusko federacijo, ki je potekalo aprila.
Spoštovane poslanke in poslanci!
Želel bi se dotakniti še sodelovanja med posameznimi institucijami EU pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic. V prihodnjih dneh bo pripravljen odgovor Sveta EU na pismo predsednika EP, gospoda Pötteringa, v zvezi z medinstitucionalnim sodelovanjem pri dialogu o človekovih pravicah. Lahko vam zagotovim, da je politične volje za krepitev teh odnosov na strani predsedujoče veliko.
Nazadnje bi rad pozdravil tudi poročilo spoštovane poslanke De Keyser in cenjenega poslanca Salafrance Sanchez – Neyra o misijah za opazovanje volitev. Misije za opazovanje volitev so pomemben element politike EU za spodbujanje demokracije. Prispevajo h krepitvi demokratičnega volilnega procesa in pomagajo pri izgradnji demokratičnih institucij. V tem letu potekajo volitve v več državah; Svet EU jih je in jih bo pozorno spremljal. V prizadevanjih okrepiti vezi med EP in Svetom na področju misij EU za opazovanje volitev smo že opravili izmenjavo mnenj s poslanci, ki so vodili opazovalne misije. Poročila opazovalnih misij so pomemben prispevek k oblikovanju politike na tem področju. Verjamem, da bo v tem pogledu koristna tudi današnja razprava.
Hvala lepa.
