Kultura v zunanjih odnosih Evropske unije

 

Nagovor predsednika Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla

1. Kulturni odnosi in kulturno življenje v EU temeljijo na predpostavkah spoštovanja raznolikosti, vendar tudi - ali predvsem - skupnih temeljev, sorodnosti, bližine in  vključevanja. V evropskih šolah povzdigujemo antiko in klasično kulturo, humanizem in renesanso, razsvetljenstvo… in evropskega demokratičnega, svobodnega duha, ki je premagal spore dveh svetovnih vojn in hladne vojne, avtoritarne režime itn. Ob skupnih temeljih gojimo mnogo-kulturnost, strpnost, skrb za manjšine, svobodo izražanja in dialog.
2. V EU spodbujamo sodelovanje med ustanovami in ustvarjalci/umetniki iz različnih dežel in različnih kulturnih izročil. Spodbujamo ustvarjalnost in iskanje. Od kulturnih ustanov in od ustvarjalcev pričakujemo duhovite analize in nove ideje.
3. V EU spodbujamo čim bolj neodvisne kulturne politike, kar je težko dosegljivo. Državne vlade in stranke večkrat posegajo v kulturo s pogoji, ki jih je svobodoljubnim ljudem težko sprejeti. Zato svetujemo, naj bodo države in stranke čim bolj oddaljene od kulturnih vsebin in naj skrbijo predvsem za kulturne procese.
4. Posebej težavno je vprašanje kulturnih ustanov in kulturnega delovanja kot varuhov in varovanja narodne/nacionalne identitete.
5. Posebej zanimiva vprašanja se postavljajo pri novih članicah in pri kandidatkah za EU, kjer obstajajo določene nejasnosti ali celo napetosti med evropsko in nacionalno identiteto. Kulturno življenje prinaša oboje: spoštovanje tradicije in odprtost za sodelovanje, dialog, kombinacije…
6. Demokratične reforme prinašajo sproščenost, svobodo in demokracijo tudi na področju kulture. Uradne ustanove in formalne politike sprejemajo in razširjajo takšno pojmovanje kulturnega življenja. Vendar je še mnogo evropskih držav v prehajanju, v tranziciji. V ozadju še vedno ostajajo zakoreninjene nasprotne, avtoritarne, hierarhične, dogmatične ideje. V ozadju držav, ki se reformirajo, tudi v nekaterih starih članicah, deluje globoka država, sistem ustanov, skupin in pritiskov, ki vlečejo nazaj, ki pozivajo k obračunom z modernim svetom in mednarodno solidarnostjo; ki zbujajo arhaične vzorce; predvsem pa napadajo ljudi evropske usmeritve.
7. EU skuša v svoji zunanji politiki posredovati lastne izkušnje, stranpoti in dosežke. V tem smislu spodbuja k medkulturnemu dialogu, kjerkoli je potreben in mogoč: na Zahodnem Balkanu, na Bližnjem Vzhodu, na Kavkazu… Tako kot so se med seboj pobotali evropski narodi, se bojo tudi neevropski oz. evropski in neevropski narodi.
8. Slovenija si je medkulturni dialog zastavila kot prednostno nalogo v času svojega predsedovanja. Med našimi pobudami naj navedem ustanovitev Evromediteranske univerze v Piranu.
9. Najbolj zahtevni izzivi evropske zunanje politike so približevanje krščanskega in muslimanskega, muslimanskega in judovskega pa tudi katoliškega in pravoslavnega sveta. Veliko dela nas čaka na Zahodnem Balkanu (Srbi: Albanci) in na Bližnjem Vzhodu.

Navsezadnje pa bo potrebno ob vseh težavah in dilemah čim bolj energično skrbeti za "veliko sliko" evropske in sorodnih/sosednih kultur. Vedno bolj  namreč postaja jasno, da so podobnosti med Američani, Evropejci in Rusi mnogo večje od razlik med njimi. Ena najbolj zahtevnih nalog prihodnje evropske zunanje politike, ki zadeva tudi ali predvsem področje kulture, je utrjevanje odnosov z Združenimi državami in z Rusko federacijo. V ta okvir sodi tudi pobuda za Forum slovanskih kultur. Pri tem se je treba zavedati, da v ozadju pritiskajo sile globoke države, in da pritiskajo v različne smeri. Opraviti imamo z močnimi nasprotniki evropejstva in moderne kulture.