Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Maj

14.05.2008

Govor državnega sekretarja slovenskega notranjega ministrstva mag. Zvonka Zinrajha na ustanovni konferenci Evropske organizacije za varnost


Velja govorjena beseda!

 

Spoštovani ministri, dragi gostje ,

v veliko zadovoljstvo mi je, da sodelujem na tej pomembni konferenci v vlogi slovenskega predsedstva za notranje zadeve. Odnosi med zasebnimi in javnimi udeleženci pri varnosti so vedno pomembni. Na našem področju so postali del stvarnosti, kar se je še stopnjevalo v zadnjem desetletju. Pomembno je tudi, da imajo proizvajalci in podjetja, ki sodelujejo pri varnosti, možnost, da se srečujejo in razpravljajo o novih izzivih, pri čemer je namen sodelovanja boljša povezljivost tehnologij in opreme, kar koristi vsem udeležencem.

Dovolite mi, da predstavim svoje poglede o tem, kje smo danes glede evropskega sodelovanja na področju varnosti. Z zaostrovanjem groženj, ki jih prinaša s seboj sodoben svet, še zlasti terorizma in mednarodnega kriminala, se je povečala tudi raven sodelovanja med državami članicami. Naši državljani se vedno bolj zavedajo, da osebna varnost ni več odvisna zgolj od ministra za notranje zadeve in policijskih sil v državi, kajti spoprijemamo se s težavami, proti katerim se države članice lahko borijo samo s skupnimi močmi.

Evropska unija je prinesla svobodo gibanja v skupnem prostoru, kar je dobrodejno za odnose med našimi državami in narodi, za naša gospodarstva in razvoj, a na drugi strani ponuja priložnosti kriminalnim organizacijam, da se razširijo čez meje držav.

V haaškem programu, ki se izvaja od leta 2005, so dejavnosti Evropske unije osredotočene na štiri glavna področja: aktivna politika migracij in azila, varovanje zunanje meje, izboljšano policijsko sodelovanje in zunanji odnosi.

Pri migracijah šele gradimo resnično evropsko migracijsko politiko.

Delujemo v dveh smereh: v boju proti nezakonitemu priseljevanju in razvoju zakonitega priseljevanja. Lahko bi rekli, da so migracije postale del seznama dejavnosti pred približno petimi leti, pretežno glede sodelovanja pri boju proti nezakonitemu priseljevanju, ki je bilo posledica dramatičnega položaja v Sredozemlju.

Bili smo priča protislovju. Dejstvo je, da bodo evropska gospodarstva čez 20 let potrebovala novo delovno silo in že zdaj je jasno, da demografska rast v Evropi ne bo mogla zadovoljiti prihodnjih potreb. Lahko pa ugotovimo tudi, da se je to, napovedano za prihodnost, dejansko že zgodilo, saj je priseljencev, ki jih vsakodnevno videvamo na cesti, relativno malo v primerjavi s tistimi, ki delajo za zidovi podjetij po vsej Evropi.

Povpraševanje po teh delavcih je veliko že danes, a na žalost, ker so v EU vstopili nezakonito, niso upravičeni do socialne zaščite oziroma najnujnejšega zavarovanja, ki ga uživajo zakoniti delavci. To je pogosto položaj, ki ga imenujemo "sodobno suženjstvo".

V Svetu razpravljamo o direktivi, ki bi sankcionirala delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence na črnem trgu, a v povezavi z direktivo, ki bo uskladila status priseljenih delavcev v EU. To bo zmanjšalo privlačnost nezakonitega priseljevanja in odprlo možnosti za zakonito zaposlovanje priseljencev.

Direktiva o t. i. modri karti bo visokokvalificiranim priseljencem omogočila zakonit vstop v EU in zaposlitev v EU z možnostjo selitve v drugo državo, če bi tako narekoval trg dela. Druga direktiva o zakonitem priseljevanju bo uskladila status in pravice zakonitih priseljencev v EU. Prav je, da priseljenim delavcem ponudimo enake pravice in možnosti v celotni EU, če jih že povabimo sem.

Toda celoten proces poteka počasi. Komisija je dala predlog za obe direktivi šele lani oktobra, našemu predsedstvu pa je uspelo dokončati prvo razpravo na strokovni ravni za celotno besedilo. Nalogo iskanja politične podpore za njuno sprejetje bodo morala opraviti naslednja predsedstva.

Politična vizija, ki jo je za naslednje desetletje predstavila Komisija, predvideva tudi možnost, da bi se potrebe po priseljenih delavcih usklajevale v Bruslju za vse države članice. Nato bi z vsako tretjo državo v pogajanjih določili kvote in pogoje za vstop delavcev v EU. To ni povsem novo, tako je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri čemer je takrat šlo za odločitve držav in politike, medtem ko bi tokrat šlo za usklajeno evropsko migracijsko politiko.

Seveda pa je treba opredeliti še nekaj stvari v zvezi s to idejo. Osebno menim, da bi morali vzpostaviti sistem, ki bi dal tem delavcem možnost, da se po določenem obdobju dela vrnejo z minimalno pokojnino, od katere bi se v EU komaj dalo živeti, a ki bi v državah v razvoju zagotavljala ekonomsko stabilnost cele družine. Poleg tega bi lahko ti delavci po vrnitvi v svojo državo ustanovili mala podjetja in pomagali pri razvoju gospodarstva.

Prvi korak v tej smeri bo narejen naslednji mesec s podpisom sporazumov o partnerstvu za mobilnost z Moldavijo in Zelenortskimi otoki. To so poskusni projekti, ki ponujajo priložnost za učenje o tem, kako delovati v prihodnje.

Druga os je schengensko območje in posledično varovanje skupne zunanje meje. Naj se za trenutek ustavim pri zadnji širitvi schengenskega območja lanskega decembra. To je bil konec še zadnje delitve v Evropi. Slovenija to širitev ocenjuje kot zelo dobro. Črni scenariji, ki so jih napovedovali nekateri skeptiki, se niso uresničili in lahko rečemo, da je schengen že postal del našega vsakdana.

Od 1. septembra, ko smo se povezali s schengenskim informacijskim sistemom, je slovenska policija preverila 10 milijonov potnikov. Ti podatki povedo, kolikšno število potnikov prečka slovensko-hrvaško mejo. 3400 osebam smo zavrnili vstop v EU, 85 oseb je bilo prijetih v skladu z evropskim zapornim nalogom, našli smo 33 odraslih pogrešanih oseb, 10 otrok in 420 ukradenih vozil.

Ta proces se bo nadaljeval. Švica se pripravlja za vstop v schengensko območje do konca letošnjega leta, Lihtenštajn naj bi ji sledil kmalu za tem, Romunija in Bolgarija se pripravljata za vstop leta 2012, če bosta izpolnili vse pogoje.

Slovenija je 12. marca organizirala ministrsko konferenco o prihodnjem upravljanju zunanje meje. Razpravljali smo o treh sporočilih Komisije o prihodnosti Agencije za zunanje meje (Frontex), sporočilu o uporabi sodobnih tehnologij pri nadzoru morske in kopenske meje ter o prihodnjem sistemu registracije prihoda in odhoda državljanov tretjih držav v Evropsko unijo in iz nje.

Slovenija podpira to vizijo, te tehnologije pa bodo morale razviti vaše družbe. Naš izziv je, kako zaščititi zeleno mejo z izboljšanjem učinkovitosti in hitrosti nadzora potnikov. To pa je povezano z naslednjo generacijo schengenskega informacijskega sistema, ki bo današnjemu sistemu dodal novo uporabnost, kot je uporaba osebnih fotografij in prstnih odtisov. Slovenija si zelo prizadeva, da bi SIS II zaživel do septembra 2009.

Tretja os našega sodelovanja je policijsko sodelovanje. Do tega desetletja je za nadzor čezmejnega kriminala zadostovalo tesno dvostransko sodelovanje. Dejavnosti organiziranega kriminala so bile večinoma omejene na posamezne regije. Toda v 21. stoletju so razvoj telekomunikacij in prometa, odprtje finančnih in gospodarskih trgov teroristom in kriminalcem omogočili delovanje po vsej Evropski uniji in zunaj nje. Dvostransko sodelovanje ne zadošča več, zato moramo najti evropski odgovor na ta vprašanja.

Menim, da je ključni trenutek za prehod z regionalnega na evropsko sodelovanje prav zdaj. Pred nekaj tedni je Svet sprejel besedilo nove direktive o vzpostavitvi Evropola, ki daje agenciji več prožnosti pri boju zoper sodoben kriminal in terorizem.

Naslednja stvar je prenos Prümske konvencije v evropsko zakonodajo. Te akte nameravamo sprejeti naslednji mesec. Nato bomo imeli možnost za izmenjavo podatkov med podatkovnimi zbirkami o DNK-profilih, prstnih odtisih in registrskih oznakah. Oba akta sta osnova za policijsko sodelovanje na ravni Evropske unije v naslednjem desetletju.

Trenutno razčlenjujemo položaj na kraju samem. Sodobna zakonodaja nam daje možnost za skupne čezmejne dejavnosti med policijskimi silami, ki pogosto pokažejo, da uporaba različne opreme in komunikacijskih naprav policistom preprečuje še večjo učinkovitost. Mislim, da bo francosko predsedstvo začelo razpravo o poenotenju standardov ali vsaj o povezljivosti sistemov posameznih držav.

Ne nazadnje smo razvili dobro sodelovanje s sosedi in čezoceanskimi partnerji, še zlasti pa z državami Zahodnega Balkana, Rusijo, Ukrajino in ZDA. Nedavno so naši partnerji iz ZDA jasno izrazili potrebo po dodatni izmenjavi podatkov o osebah, osumljenih terorizma in kriminala, morda z izmenjavo DNK-profilov in prstnih odtisov. To so nova področja našega prihodnjega dela.

Z izmenjavo informacij med državami članicami in z našimi partnerji pa moramo razviti tehnologije za zaščito teh podatkov in preprečevanje nepooblaščenega dostopa do njih.

Gospe in gospodje!

Odločil sem se, da pridem k vam in vam predstavim svoje poglede, saj sem prepričan, da bo v prihodnje učinkovitost politik glede boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu vedno bolj odvisna od uporabe sodobne opreme in tehnologij, ki jih razvija zasebni sektor. Omenil sem varovanje meje z uporabo satelitov, nočnih kamer, helikopterjev, zračnih plovil brez posadke, policijsko sodelovanje v zvezi s komunikacijskimi sistemi, posebno opremo in razvojem novih informacijskih sistemov z uporabo biometričnih podatkov.

Na teh področjih bomo skupaj delovali v prihodnjih letih.

Zahvaljujem se vam za pozornost!

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 14.05.2008