Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Maj

15.05.2008

Govor g. Zoltana Kazatsaya - Odprtje druge stopnje pogajanj glede sporazuma o zračnem prometu z Združenimi državami


Spoštovani minister Žerjav, gospod Komac, posebni odposlanec ZDA pri EU, gospe in gospodje,

eno leto je minilo, ko so gospod Tiefensee, naš prejšnji komisar za promet gospod Barrot, gospa Condoleezza Rice in gospa Mary Peters na vrhu EU-ZDA v Washingtonu sedli skupaj in podpisali zgodovinski prvi sporazum o zračnem prometu med Evropo in Združenimi državami Amerike. Do 30. marca tega leta je sporazum obstajal samo na papirju, potem pa je resnično razširil svoja krila.  Od tega dne (pred malo več kot enim mesecem) je bil čezatlantski zračni promet postavljen na nove temelje, uokvirjene z okrepljenim sporazumom o sodelovanju med našima območjema.

Mednarodna letalska skupnost je sporazum pozdravila kot velik napredek, hkrati pa ga je označila kot najbolj velikopotezen sporazum o zračnem prometu do zdaj. Politično je sporazum pomemben in konkreten izraz naše skupne želje po nadaljnji krepitvi naših čezatlantskih odnosov.  Še pomembnejša od političnega in zgodovinskega pomena sporazuma pa je njegova korist v praksi – vsem državljanom v Evropi in Ameriki omogoča kar najbolj preprosto potovanje med celinama: zagotavlja več svobode in mobilnosti – možnost za lažje prečkanje oceana in s tem tudi za boljše medsebojno razumevanje.

Vem, da je Evropa ponosna na sodelovanje 27 držav članic Evropske unije in Združenih držav, ki dajejo temu sporazumu svoj navdih.

Seveda pot do točke, do katere smo prišli zdaj, ni bila vedno preprosta; lahko bi jo označili kot dolgotrajno potovanje, na katerem smo se srečevali z mnogimi preusmeritvami in viharji. To je bil maraton, ne tek na kratke proge.

Pogajanja so bila tudi večkrat na robu neuspeha, vendar so vedno dobila ponoven zagon. Nikoli in nikdar pa niso bila neprotislovna.  Razprave so bile na dnevnem redu vsakega srečanja Sveta ministrov od konca leta 2004 do marca 2007, torej do dne, ko je bilo doseženo politično soglasje o sporazumu.

Ali to pomeni, da smo prispeli v obljubljeno deželo? Smo dosegli vse, kar smo si želeli? Prav gotovo ne, saj imajo Evropa in Združene države še mnogo ciljev, ki jih lahko dosežejo skupaj. Eden od ciljev je oblikovati odprt zračni prostor med njima. To bo prispevalo k boljšemu stanju naših prevoznikov ter nadaljnji krepitvi mobilnosti več sto milijonov državljanov in rasti naših gospodarstev glede na svetovno konkurenco.  Ne smemo pozabiti ključne vloge, ki jo ima letalstvo za naši dve gospodarstvi, ki skupaj pomenita 40 odstotkov svetovne trgovine.

Za panogo, ki nam zagotavlja toliko našega bogastva, smo dolžni storiti vse, kar je v naši moči, da jo usposobimo za zunanje pretrese, s katerimi se tako pogosto srečuje; vojne, cene nafte, epidemije, stalna podkapitalizacija panoge in nenehno naraščajoča svetovna konkurenca grozijo sposobnosti za njeno preživetje. Izboljšanje konkurenčnosti v njej pomeni odpravo zastarelih zakonskih ovir, ki omejujejo svobodo vlaganja. Z drugimi besedami, kot sem že prej omenil, je vredno ponoviti:  industrijo moramo normalizirati. To je področje, na katerem je preprostost argumenta ključnega pomena.  Vem, da imajo nekatere interesne skupine poseben pogled na ta izraz, vendar ponavljam: letalskim družbam je treba omogočiti normalno opravljanje poslovnih dejavnosti.

Ne smemo si dovoliti, da še naprej urejamo svetovno gospodarstvo tako, da vključuje mnogo vlad, ki imajo tako različne in razhajajoče poglede na njegovo urejanje. To nikakor ni učinkovito. To se nanaša na delo v zvezi z varovanjem, varnostjo, konkurenco, pravicami potnikov, upravljanjem zračnega prometa ter okoljem. S skupnim delom lahko pogumno opravljamo stvari na enak, namesto na različen način, lahko okrepimo konkurenčnost panoge in naše širše javne interese. Naši interesi niso v tem, da razvijamo primerjalne sisteme na obeh straneh Atlantika, temveč da ustvarimo temelj za tesnejše sodelovanje v skupnem zračnem prostoru. To ne pomeni, da zahtevamo od Združenih držav, da se pridružijo Evropski uniji, ampak si želimo vzpostaviti učinkovitejši čezatlantski trg, ki temelji na skupnih standardih.

Jasno je, da se bodo pri iskanju naslednjega koraka k temu cilju pojavile nove ovire. Vseeno pa verjamem, da se bosta obe strani lotili teh pogovorov enako kot na prvi stopnji pogajanj – z zavezanostjo proučitvi vseh možnosti in opredelitvi skupne podlage ob zavedanju, da novi sporazum po drugi stopnji pogajanj kakor sporazum po prvi stopnji obljublja številne koristi za obe strani.

Evropska komisija bo v okviru svojih pristojnosti storila vse, da bo pomagala v tem postopku; rad bi se zahvalil gospodu Radovanu Žerjavu in slovenskemu predsedstvu za tako spodbuden začetek tega postopka.

Gospe in gospodje, prva stopnja pogajanj o sporazumu je trajala štiri leta in zahtevala 11 krogov pogajanj. Upajmo, da bo druga stopnja pogajanj za skupno mizo pred krstnim letom krajša.

Dovolite mi, da končam s formalnim pozivom pogajalcema: delajte trdo, hitro in uspešno. Ne moremo si privoščiti predolgega čakanja; prav gotovo pa ne še nadaljnja štiri leta.

Hvala lepa!

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 15.05.2008