Velja govorjena beseda!
Spoštovane poslanke in poslanci,
Spoštovani poslanki McCarthy in Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov se zahvaljujem za njeno vprašanje o t. i. sleparskih podjetjih, ki ponujajo imeniške storitve. Na vprašanje bom odgovoril po sklopih, kot jih je formulirala cenjena gospa poslanka.
Dovolite mi, da vas glede prvega podvprašanja, kaj so države članice storile za zaprtje sleparskih podjetij z imeniškimi storitvami, obvestim, da Svet EU še ni prejel nikakršnega predloga za reševanje te problematike s strani držav članic. Prav tako ni bil obveščen o sprejetju kakršnihkoli ukrepov držav članic za zaprtje takšnih podjetij niti o nameri glede izmenjave podatkov o podjetjih med njihovimi organi.
Na vaše vprašanje o ukrepih, sprejetih za odpravo vrzeli pri prenosu Direktive o zavajajočem oglaševanju (št. 84/450/ES), vam moram v imenu Sveta EU odgovoriti, da je izvajanje te direktive v pristojnosti Evropske komisije. To je določeno v členu 211 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Zato menim, da bi moral Evropski parlament to vprašanje nasloviti na Komisijo.
V zvezi s prvim in drugim vprašanjem naj še dodam, da Svet EU ni bil obveščen o kakršnihkoli ukrepih, s katerimi bi države članice poslovno skupnost opozarjale na nevarnost sleparskih podjetij z imeniškimi storitvami.
Glede zadnjega podvprašanja o razširitvi obsega Direktive o nepoštenih poslovnih praksah (št. 2005/29/ES) pa lahko pritrdim, da direktiva ne zajema primerov, ki jih opisuje Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, torej goljufive poslovne prakse, katerih tarča so mala in srednje velika podjetja. Razlog za to je, da je področje uporabe direktive omejeno na poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov. V zvezi z morebitno razširitvijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah na medpodjetniško sodelovanje lahko rečem zgolj to, da se bo Svet opredelil do te problematike, ko mu bo predložen ustrezen zakonodajni predlog. Sicer pa je politična razprava o tem, ali naj direktiva vključuje tudi poslovne prakse med podjetji, potekala že v času sprejemanja navedene direktive v Svetu EU. Takrat je poleg Komisije tudi večina držav članic nasprotovala temu, da bi direktiva vključevala nepoštene poslovne prakse, ki potrošnikom neposredno ne škodujejo. Ne glede na omenjena dejstva – to želim na tem mestu posebej poudariti – podjetja niso ostala brez varstva. To je namreč opredeljeno v Direktivi št. 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.
Strinjamo se z mnenjem odbora, da je nepošteno in goljufivo poslovanje na kateremkoli gospodarskem področju nesprejemljivo in da je proti takšnemu ravnanju treba ukrepati. Države članice nepoštene poslovne prakse obravnavajo v skladu s svojo zakonodajo. Tudi primer European City Guide, ki ga omenjate v vašem vprašanju, je bil vsaj v eni državi članici obravnavan na sodišču. Še enkrat se zahvaljujem za postavljeno vprašanje. Z zanimanjem bom prisluhnil vaši razpravi.
Hvala lepa.
