Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci!
V imenu Sveta EU se zahvaljujem za poslansko vprašanje glede sporazuma o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran. Kot veste, dogovor o posebnem multilateralnem instrumentu na področju neširjenja in razorožitve, ki bi urejal strelivo z osiromašenim uranom, še ni bil dosežen.
Verjetno ste seznanjeni s tem, da je razprava o učinkih orožja z osiromašenim uranom potekala v Združenih narodih. Prvi odbor Generalne skupščine OZN je konec lanskega leta sprejel resolucijo z naslovom "Učinki uporabe orožja in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran". Države članice EU so o omenjeni resoluciji glasovale različno (5 za, 4 proti, ostale vzdržane), kar kaže, da v Svetu o tem vprašanju ni soglasja.
Dovolite mi, da sedaj odgovorim na vaša konkretna vprašanja:
Glede prvega vprašanja, ki se nanaša na Resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2006 z naslovom "Biološko orožje in nekatere vrste konvencionalnega orožja", želim izpostaviti, da je EU bila, je in bo zelo dejavna v prizadevanjih za izvajanje Konvencije o biološkem in toksičnem orožju. Na podlagi Strategije proti širjenju orožja za množično uničevanje in skupnega stališča je Unija odigrala ključno vlogo na drugi pregledni konferenci Konvencije o biološkem in toksičnem orožju v letu 2006. EU bo dejavna tudi v času trajanja izvedenskega programa do naslednje pregledne konference leta 2011.
Kar zadeva Konvencijo o konvencionalnem orožju, EU in njene države članice prav tako dejavno sodelujejo pri trenutnih pogajanjih, kjer poteka razprava o humanitarnih posledicah kasetnega streliva. Države članice so se zavezale, da bodo do konca leta 2008 s pogajanji dosegle pravno zavezujoč instrument, v katerem bodo obravnavani vsi vidiki problematike kasetnega streliva.
V zvezi z vašim drugim vprašanjem naj pojasnim, da strelivo z osiromašenim uranom doslej ni bilo uvrščeno v strategijo EU o orožju za množično uničevanje. Trenutno poteka razprava, ali bi takšno strelivo lahko uvrstili med orožje za množično uničevanje. Nekateri so mnenja, da osiromašeni uran zajema že Konvencija o konvencionalnem orožju. Drugi pa so mnenja, da bi morali razširiti Protokol III h Konvenciji o konvencionalnem orožju, ki bi zajel tudi vprašanje izstrelkov in bojnih glav z osiromašenim uranom.
V zvezi z vašim tretjim vprašanjem naj pojasnim, da je opredelitev vojaške opreme, vključno s strelivom, ki se uporablja v operacijah EU v pristojnosti držav članic. Glede na to, da torej nimamo večstranskega sporazuma v zvezi s tem vprašanjem, predsedstvo ne more postreči z dodatnimi informacijami glede uporabe osiromašenega urana.
Pri zagotavljanju varnosti vojakov in civilistov (četrto vprašanje), vpletenih v operacije EU, nosi odgovornost poveljnik operacije v okviru operativnega načrta, ki ga odobri Svet EU. Poveljnik operacije mora torej sprejeti ukrepe, za katere meni, da so potrebni. Pri tem mora upoštevati operativne omejitve. Pri civilnih misijah ima takšno odgovornost vodja misije pod vodstvom poveljnika civilnih operacij.
Glede vašega zadnjega vprašanja o vzpostavljenem dialogu med Svetom EU in ZDA, nevladnimi organizacijami in posamezniki, pa vam lahko zaenkrat povem le, da to vprašanje v pogovorih z ZDA še ni bilo izpostavljeno, prav tako o tem vprašanju ne poteka dialog z drugimi omenjenimi akterji.
Z zanimanjem bom prisluhnil vaši razpravi.
Hvala.
