Velja govorjena beseda!
Poročanje o rezultatih zasedanja Gaerc z dne 26./27.5.2008
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke,
veseli me, da imam zopet priložnost, da vas, člane Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, seznanim z rezultati zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose. V zadovoljstvo mi bo tudi seznaniti se z vašimi mnenji in ocenami aktualnih dogodkov in odgovoriti na morebitna vprašanja v zvezi z vsebinami omenjenega Sveta.
Najpomembnejša tema Sveta za splošne zadeve je bila priprava na junijski Evropski svet. Predsedstvo je predstavilo osnutek dnevnega reda z opombami (Annotated Draft Agenda) in poslušalo pripombe držav članic; v najkrajšem času bo tudi izdalo prvi osnutek zaključkov Evropskega sveta, o katerih bo Svet razpravljal junija. Naj na kratko predstavim predvidena poglavja: 1. implementacija Lizbonske pogodbe (stanje zadev na področju priprav na implementacijo, po opravljeni ratifikaciji v državah članicah), 2. rastoče cene hrane (horizontalni pregled zadeve, politična usmeritev) 3. svoboda, varnost, pravičnost (poudarek na migracijah in boju proti terorizmu), 4. ekonomske, socialne in okoljske zadeve (pregled stanja na energetsko-okoljskem paketu), 5. Zahodni Balkan (pregled implementacije Solunske agende in napredka pri konkretnih pobudah za regijo) in 6. aktualne teme s področja zunanjih odnosov, vključno z Milenijskimi razvojnimi cilji (razvojni ministri so začrtali prispevek k zaključkom Evropskega sveta).
Svet je tudi potrdil pogajalski mandat za novi sporazum z Rusijo in spremljajoče anekse. Pogajanja se bodo tako lahko pričela na junijskem vrhu EU-Rusija.
Glavne teme Sveta za zunanje odnose so bile: Svetovna trgovinska organizacija/Doha razvojni krog, Afrika – Somalija in Zimbabve, Irak, Gruzija, Zahodni Balkan (predvsem Srbija in Kosovo), Bližnji Vzhod (BVMP in Libanon), Evropska sosedska politika. Na skupni seji z ministri za obrambo smo razpravljali še o operacijah Evropske varnostne in obrambne politike, Afganistanu in otrocih v oboroženih konfliktih.
Svet je sprejel sklepe o Somaliji, Zimbabveju, Iraku, Gruziji, Zahodnem Balkanu, Bližnje vzhodnem mirovnem procesu, Libanonu, operacijah EVOP, Afganistanu ter otrocih in oboroženih konfliktih.
Ob robu zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose so potekala naslednja srečanja s tretjimi državami oziroma organizacijami: Svet EU – Evropski gospodarski prostor, EU – Svet za sodelovanje v Zalivu, Pridružitveni svet s Turčijo, Svet za sodelovanje EU-Moldavija in trojka EU-Zelenoortski otoki.
Evropska komisija, komisar Mandelson je na zasedanju Sveta podal svojo oceno o drugič revidiranih modalitetah za področji kmetijstva in dostopa na trg za nekmetijske proizvode (NAMA). Napovedala je tudi nadaljnja dejanja, ki bodo potrebna pred zaključnim ministrskim sestankom STO, katerega sklic se pričakuje v drugi polovici junija. Sledila je razprava, formalnih sklepov pa ministri niso sprejeli.
Uspešen zaključek Doha razvojnega kroga pogajanj v okviru WTO je glavna prednostna naloga slovenska predsedstva Svetu na področju mednarodne trgovine. EU si prizadeva za sklenitev velikopoteznega, uravnoteženega in celovitega dogovora.
Svet je razpravljal tudi o razvoju dogodkov v Gruziji po volitvah in ob tem opravil oceno parlamentarnih volitev, ki so potekale 21. maja. Volitve so potekale mirno in so bile bolje organizirane kot predsedniške v začetku letošnjega leta. Kljub temu so mednarodni opazovalci zabeležili še vrsto nepravilnosti, ki jih bodo morale gruzinske oblasti odpraviti ob prihodnjih volitvah. Naj spomnim, da je predsedstvo že podalo izjavo na to temo. EU še naprej podpira mednarodna prizadevanja za mirno rešitev sporov v Abhaziji in Južni Osetiji, zlasti prizadevanja Združenih narodov, podprta s strani skupine prijateljev generalnega sekretarja ZN, in RF v vlogi posrednice pri reševanju spora v Abhaziji ter prizadevanja OVSE pri reševanju spora v Južni Osetiji. Prav tako EU ostaja zavezana suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Gruzije.
EU je svojo zaskrbljenost nad razvojem dogodkov na kriznih območjih v Gruziji, še posebej nad odločitvijo Rusije o vzpostavitvi uradnih odnosov z institucijami »de facto« oblasti Južne Osetije in Abhazije, izrazila v Deklaraciji EU, 18. aprila.
Svet je razpravljal o trenutni političnih, varnostnih in humanitarnih razmerah v Somaliji. V svojih zaključkih je izrazil zaskrbljenost zaradi varnostne situacije v Somaliji in njenimi negativnimi vplivi na človekove pravice in humanitarni položaj. Ponovno je potrdil podporo celostnemu pristopu pri iskanju trajne rešitve. Za rešitev krize je ključen vključujoč politični dialog. Pozitivno je, da so se začeli pogovori med prehodno federalno vlado in delom opozicije pod vodstvom posebnega predstavnika Generalnega sekretarja Združenih narodov za Somalijo. Svet je pozval vse strani, da se vključijo v konstruktiven dialog, na podlagi katerega bodo oblikovali novo ustavo. Svet je tudi izrazil svojo zaskrbljenost zaradi piratskih napadov pred obalo Somalije.
Sledila je krajša izmenjava mnenj o razmerah v Zimbabveju v pričakovanju napovedanega drugega kroga predsedniških volitev za 27. junij, kar pomeni nadaljnje zavlačevanje v volilnem procesu. Zaskrbljujoče je nasilje varnostnih sil nad civilisti.
EU podpira misije opazovalcev južnoafriške skupnosti za razvoj (SADC) in Afriške unije in poziva k njihovi čim prejšnji in čim številčnejši namestitvi. Svetu sta o svojih stikih poročala GS/VP Solana in komisar Michel, nakar je Svet sprejel sklepe o Zimbabveju.
Svet je razpravljal tudi o angažiranosti EU v Iraku. Večji del razprave je bil posvečen pripravam na konferenco 'Iraq Compact Annual Review Conference', ki bo v četrtek potekala v Stockholmu. Že samo dejstvo, da bo članica EU gostila omenjeno konferenco, pošilja močan signal o veliki podpori EU Iraku pri doseganju stabilnosti in demokratičnosti v državi.
Svet je tudi sprejel sklepe, v katerih je med drugim ponovno poudaril podporo Evropske unije neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in teritorialni integriteti Iraka, osrednjo vlogo ZN (UNAMI) in močno vzpodbujal tesno sodelovanje med UNAMI in iraškim vodstvom pri implementaciji resolucije VS 1770. Svet vzpodbuja iraško vlado k nadaljnjemu napredku pri političnemu procesu in narodni spravi.
Poljska in Švedska sta informativno predstavili predlog o “Vzhodnem partnerstvu”, v katerem predlagata poglobitev bilateralnega sodelovanja in oblikovanje stalne formule za multilateralno sodelovanje, ki bo temeljila na Evropski sosedski politiki.
Na skupni seji zunanjih in obrambnih ministrov so bili, kot rečeno, sprejeti sklepi o Evropski varnostni in obrambni politiki. Ministri so v razpravi pozornost posvetili tudi položaju v Afganistanu. Zagotavljanje varnosti afganistanskemu prebivalstvu ter krepitev zaupanja v afganistanske institucije nedvomno ostaja najvišja prioriteta mednarodne skupnosti. Prispevek EU je pri tem zelo pomemben.
EUPOL misija v Afganistanu je spomladi končno dosegla predvideno raven. Njena sposobnost delovanja na ravni provinc se podobno krepi. Oboje vliva optimizem, čeprav še naprej zahteva polno pozornost in nadaljnja prizadevanja.
V luči priprav na Mednarodno konferenco za podporo Afganistanu, ki bo 12. junija v Parizu, je Svet v sklepih med drugim izrazil polno podporo prebivalcem in afganistanski vladi, pozdravil dosežen napredek in opozoril na nekatere odprte izzive: razvoj in vladanje, korupcija in pomanjkanje varnost, s posebnim poudarkom na vprašanju drog. Svet je ob tem poudaril, da mora vlada sprejeti večjo odgovornost za obnovo in razvoj.
Skupaj z obrambnimi ministri smo prav tako razpravljali o otrocih v oboroženih konfliktih. Tudi razvojni ministri so posvečali veliko pozornosti promociji in zaščiti pravic otrok v zunanjem delovanju EU, saj tema zahteva angažiranje na treh področjih: političnem, razvojnem in področju kriznega upravljanja. EU si prizadeva za zaščito in promocijo otrokovih pravic tako na področju notranje kot zunanje politike. Slovensko predsedstvo namenja promociji in zaščiti pravic otrok v zunanjem delovanju EU posebno pozornost.
Zunanji in obrambni ministri smo pozdravili revidirano »checklist-o« (Checklist for the Integration of the Protection of Children affected by Armed Conflict into ESDP Operations), s katero bomo na področju EVOP operacij v pomembnem obsegu izboljšali naše delovanje. S posodobitvijo Smernic je Slovenija zaokrožila celovit pristop tudi na področju človekovih pravic.
Razvojni ministri so sprejeli sklepe, ki prinašajo dodatne zaveze glede otrok v okviru razvojne in humanitarne dimenzije zunanjega delovanja EU. Sklepi namenjajo posebno pozornost položaju otrok, prizadetih v oboroženih spopadih. Razvojni ministri so veliko pozornosti posvetili tudi položaju žensk v oboroženih spopadih.
Glavni temi delovnega kosila sta bili Zahodni Balkan (Srbija, Kosovo) in Bližnji vzhod (Bližnjevzhodni mirovni proces in Libanon).
Svet je razpravljal o politični situaciji v Srbiji po parlamentarnih in lokalnih volitvah 11. maja in v sklepih pozdravil zmago proevropskih sil na nedavnih parlamentarnih volitvah, ki potrjuje željo večine srbskega prebivalstva k nadaljnjem približevanju Srbije Evropski uniji. Upamo, da bo čim prej sestavljena nova vlada z jasno EU agendo, ki bo zavezana tudi regionalnemu sodelovanju in dobrososedskim odnosom.
Nedaven podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo in predstavitev »roadmapa« za vizumsko liberalizacijo sta nesporno prispevala h konkretizaciji EU perspektive za Srbijo. Skladno z zaključki aprilskega Sveta (GAERC) in odvisno od izpolnitve znanih pogojev je možna nadgraditev dosedanjih odnosov Srbije z EU, vključno s podelitvijo statusa kandidatke.
Ministri so se v sklepih tudi zavezali, da bodo ob naslednjem zasedanju Sveta, ki bo 16. junija, podpisali Pridružitveno-stabilizacijski sporazum z Bosno in Hercegovino.
V razpravi je bil poudarjen pomen, ki ga pripisujemo nadaljnji stabilizaciji Kosova, za kar je bistvenega pomena nadaljevanje dejavnosti UNMIK-a skladno z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244 ter vzpostavitev obeh EU misij. Nadaljujejo se tesna posvetovanja med EU in ZN o rekonfiguraciji UNMIK in bodoči delitvi nalog.
V trenutnih okoliščinah je potrebno v največji možni meri zagotoviti nadaljevanje in čim prejšnje dokončanje napotitve EULEX Kosovo, oblikovanje urada Posebnega predstavnika EU ter vzpostavitev obeh misij na celotnem Kosovu, z namenom nadaljnje stabilizacije te države.
Naslednja točka razprave je bila ocena stanja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. V zadnjem obdobju se je zvrstilo kar nekaj pomembnih dogodkov: srečanji Kvarteta in Ad hoc povezovalnega odbora (AHLC) 2. maja v Londonu, prejšnji teden pa Palestinska investicijska konferenca v Betlehemu.
Navkljub intenzivnim naporom pa je vsebinski napredek skromen – tako v procesu pogajanj, kot tudi na terenu. EU še naprej trdno podpira izraelsko in palestinsko stran pri pogajanjih ter ju poziva k odločnemu napredku, da bosta skladno z dogovorom v Annapolisu dosegli sporazum o vprašanjih končnega statusa do konca letošnjega leta. Pozdravljamo začetek izraelsko-sirskih pogovorov pod turškim posredništvom.
Ugotovili smo, da je za uspeh annapoliškega procesa potrebno konkretno izboljšanje situacije na terenu, posebej na področju »dostopa in gibanja«, ki je predpogoj za gospodarski razvoj Palestinskih ozemelj. V EU pozdravljamo aktivnosti odposlanca Kvarteta Blaira za napredek pri tem. EU bo še nadalje podpirala palestinski gospodarski razvoj in izgradnjo palestinskih institucij, posebej na področju varnostnega sektorja.
Strinjali smo se, da situacija v Gazi in njeni okolici ostaja zaskrbljujoča. Gaza potrebuje mirno in celostno rešitev in EU podpira pogovore v tej smeri.
Svet je na kratko razpravljal tudi o položaju v Libanonu, in v sklepih pozdravil imenovanje Michela Sleimana za novega libanonskega predsednika in izrazil upanje, da bo s tem presežen dolgotrajni institucionalni zastoj v državi. Prav tako so ministri Libanonce pozvali k izpolnitvi sporazuma iz Dohe.
Na koncu bi omenil še temo, o kateri so razpravljali razvojni ministri in je tudi namenjena pripravam na Evropski svet.
Junijski Evropski svet namreč predstavlja najvišji politični forum EU za uskladitev stališč pri pripravah na Vrh o razvojnih ciljih tisočletja (MDG), ki bo potekal 25. septembra v New Yorku in na katerem naj bi EU pokazala odločno podporo pri uresničevanju MDGs. Kot največja donatorica razvojne pomoči se EU zaveda svoje odgovornosti in je pripravljena odigrati vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodne skupnosti za doseganje MDGs.
Evropska unija je za junijski Evropski svet pripravila posebno poročilo »EU Agenda for Action on MDGs«, v katerem je predstavljeno, na kakšen način bo EU prispevala k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, predvsem na področju zmanjševanja revščine, izobraževanja, zdravja, varstva okolja in enakosti spolov. Evropski svet bo na tej podlagi ocenil možnosti za pospešitev naporov EU za uresničitev MDGs.
Hvala za pozornost.
