Nagovor ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije, dr. Dimitrija Rupla
Velja govorjena beseda!
Gospod predsednik,
ekscelence,
spoštovane dame in gospodje!
V zadovoljstvo mi je, da vas nagovorim tukaj na Dunaju. Z veseljem se spominjam, da sem nagovoril ta forum kot predsedujoči OVSE leta 2005. Nedvomno bodo izkušnje iz tega obdobja v pomoč zdaj, ko predseduje Evropski uniji Slovenija.
Dovolite mi, da pozdravim naše finske kolege in jim zaželim vse najboljše pri nedavno prevzeti vlogi predsedovanja OVSE. Zahvaljujem se jim za priložnost, da predstavim prednostne naloge slovenskega predsedstva Svetu EU.
Najprej bi rad čestital Grčiji, Kazahstanu in Litvi za uspešne kandidature za predsedovanje OVSE. Prepričan sem, da bodo to vlogo opravljali z največjo odgovornostjo in uspehom.
Gospod predsednik,
smo v pomembnem trenutku zgodovine EU. Ponosni smo, da predsedujemo EU kot prva nova država članica. To le potrjuje legitimnost odločitve o združitvi evropske celine in s tem preseganja njene nenaravne delitve. Pravzaprav je to poklon pogumu, ki so ga pokazali zahodnoevropski demokratični narodi, pa tudi narodi srednje in vzhodne Evrope, ko so izkoristili zgodovinsko priložnost, ki se je ponudila s koncem hladne vojne.
Prednostne naloge slovenskega predsedstva so bile določene predvsem z 18-mesečnim programom, ki ga je prvo predstavilo nemško predsedstvo, nadaljeval pa se je s portugalskim predsedstvom in veljavnim programom Sveta EU.
Na tej podlagi se Slovenija ukvarja s petimi prednostnimi področji, in sicer s prihodnostjo Unije in pravočasno izvedbo reformne pogodbe, uspešnim začetkom novega cikla lizbonske strategije, vprašanji podnebja in energije, krepitvijo evropske perspektive za Zahodni Balkan ter dialogom med kulturami, verami in tradicijami v povezavi z evropskim letom medkulturnega dialoga.
Pri izvajanju Lizbonske pogodbe je naša glavna naloga spodbujati njen uspešni ratifikacijski proces. Skupaj z drugimi 26 državami članicami in zlasti s prihodnjim francoskim predsedstvom smo odločeni, da postavimo nove temelje Unije pred volitvami v Evropski parlament leta 2009. Slovenija želi biti za zgled, zato nameravamo ratificirati pogodbo čim prej.
Drugi triletni cikel prenovljene lizbonske strategije, katerega cilj je, da Evropa postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, se je začel leta 2008. Slovensko predsedstvo bo še naprej uveljavljalo strateške prednostne naloge pri raziskavah in inovacijah, razvoju konkurenčnega poslovnega okolja, prilagajanju trga dela na demografske spremembe, pa tudi pri oskrbi z energijo in podnebnih spremembah. Slednje so področje, ki zahteva predvsem odločno ukrepanje vseh držav.
Po našem mnenju je uravnoteženost jugovzhodne Evrope ključnega pomena za varnost in blaginjo celotne Evropske unije. Glede na to želi predsedstvo okrepiti evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Slovenija bo poskušala še bolj uveljaviti solunski program iz leta 2003, morebitni podpis vrste sporazumov o stabilizaciji in pridruževanju z državami Zahodnega Balkana, pa tudi krepitev regionalnega sodelovanja na več področjih. Širitveni proces in evropska sosedska politika sta na vrhu našega programa.
Ne nazadnje je to leto evropsko leto medkulturnega dialoga. S tem v zvezi smo postavili medkulturni dialog med naše prednostne naloge, saj je temelj sobivanja evropskih državljanov. Predsedstvo ta dialog razume kot osnovo za dolgoročne dejavnosti EU in ne kot enkraten dogodek. Zato je pomembno povečati zavedanje o pomenu medkulturnega dialoga in večjezičnosti med državljani EU in celotno evropsko javnostjo ter vključiti pozitivne izkušnje tega leta v prihodnje politike EU.
Gospod predsednik,
čeprav sta EU in OVSE dve ločeni organizaciji, sta nedvomno enotni, ko gre za skupne vrednote, cilje in odgovornosti. Ne nazadnje so vse države članice EU tudi članice OVSE.
Kljub različnemu političnemu in zgodovinskemu ozadju posameznih članic OVSE je bila ta organizacija vedno forum, na katerem so države premagovale svoje razlike na podlagi dialoga, skupnih vrednot in izredno razvitega čuta skupne odgovornosti.
Danes se je bolj kakor kdaj prej treba nenehno zavedati temeljev, na katerih je bila ustanovljena OVSE. Ne smemo jih oslabiti, temveč jih moramo krepiti in potrjevati. Le tako bo OVSE lahko pomemben mednarodni dejavnik.
Pozdravljamo odločitve, sprejete na madridskem ministrskem svetu. Zlasti pomembne so ministrska izjava o podpori svetovni protiteroristični strategiji OZN, madridska deklaracija o okolju in varnosti, sklep 7/07 o nadaljnjem delovanju po petnajstem gospodarskem in okoljskem forumu: ravnanje z vodo, sklep 8/07 o boju proti trgovini z ljudmi za delovno izkoriščanje, sklep 10/07 o strpnosti in nediskriminaciji: spodbujanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter sklep 09/07 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok na svetovnem spletu.
Zelo cenimo delo vseh, ki so neutrudno delali pri pripravi besedila Konvencije o mednarodni pravni osebnosti, pravni sposobnosti ter privilegijih in imuniteti OVSE, in obžalujemo, da besedilo ni bilo sprejeto v Madridu. Dodatna krepitev OVSE, tudi tako, da dobi pravno osebnost, je potrebna za zagotovitev, da se bo OVSE lahko uspešno spopadala s sedanjimi izzivi.
Leta 2005, ko smo prevzeli predsedovanje OVSE, je bilo Kosovo ena glavnih tem našega programa. Ob prevzemu predsedovanja EU Kosovo ostaja naša skupna skrb. Pomembna je nedavna odločitev Stalnega sveta, ki podaljšuje mandat misije OVSE na Kosovu v leto 2008. Nadaljnja navzočnost OVSE na ključnih področjih spremljanja stanja človekovih pravic, graditve institucij in zmogljivosti ter vladavine prava je enako pomembna kakor kadar koli. EU je zatorej trdno prepričana, da mora misija OVSE na Kosovu še naprej opravljati svoje pomembno delo, ne glede na izid pogajanj ali razvoj v zvezi s prihodnjim statusom pokrajine. Razumljiva so pričakovanja, da bo imela EU v naslednjem obdobju osrednjo vlogo na Kosovu, in predsedstvo dejavno spodbuja pripravo rešitev s čim širšim soglasjem za zagotovitev dolgoročne uravnoteženosti celotne regije.
Na ministrskem svetu v Madridu so sodelujoče države poudarile položaj v Afganistanu kot dejavnik, ki ima lahko daljnosežen vpliv na ves varnostni scenarij na območju OVSE. EU pozdravlja sklep ministrov, ki bo OVSE omogočil, da prispeva k prizadevanju mednarodne skupnosti, da se pripravijo ukrepi, ki bodo pomagali varovati meje med Afganistanom in sosednjimi državami članicami OVSE.
EU ceni in podpira dejavnosti OVSE, ki naj dosežejo mirno odpravo zamrznjenih konfliktov v Republiki Moldaviji, Gruziji in Gorskem Karabahu. Načelo mirnega reševanja sporov ima za temelj, na katerem naj se ti konflikti rešijo.
Obe strani v sporu v Južni Osetiji v Gruziji morata storiti vse, kar je v njuni moči, da izkoristita obstoječe pogajalske mehanizme ob hkratnem izogibanju vsakršnega stopnjevanja že zdaj krhkega položaja. S tem v zvezi imajo velik pomen ukrepi OVSE za gradnjo zaupanja in obnovo v Gruziji. EU podpira program gospodarske obnove za Južno Osetijo, h kateremu države članice znatno prispevajo. EU je začela v Gruziji izvajati tudi ukrepe za utrditev zaupanja in upamo, da bo to delo skupaj z OVSE dodatno prispevalo k ublažitvi konflikta.
EU je bila zadovoljna, ko je po dolgem zastoju v pogajalskem procesu v Republiki Moldaviji oktobra 2007 prišlo do neformalnega srečanja 5+2. Evropska unija spodbuja udeležene strani, da gradijo na tem pozitivnem razvoju in nadaljujejo pogajanja za mirno rešitev transnistrijskega vprašanja.
V okviru prizadevanj za mirno rešitev položaja v Gorskem Karabahu so sopredsedujoči skupine iz Minska predstavili temeljna načela za tako rešitev. EU poziva vse vključene strani, da nadaljujejo pogajanja za ureditev tega dolgotrajnega konflikta s pripravo in izvedbo celovitega mirovnega sporazuma.
OVSE se lahko in mora osredotočiti na države srednje Azije. Sodelovanje s tem delom sveta je še naprej prednostna naloga EU, kar se kaže v strategiji EU za srednjo Azijo in strategiji EU za novo partnerstvo s Kazahstanom, Kirgiško republiko, Turkmenistanom, Tadžikistanom in Uzbekistanom. Upamo, da bo EU in OVSE uspelo v njunem prizadevanju pomagati in spodbujati razvoj v tej regiji.
EU je izrazila polno podporo dejavnostim spremljanja volitev, ki jih izvaja ODIHR, in njegovi mednarodno priznani metodologiji. EU vse sodelujoče države poziva, da ODIHR omogočijo spremljanje volitev brez omejitev, v skladu z uveljavljeno prakso in v duhu zavez. EU še naprej daje pomen tesnemu sodelovanju med ODIHR in parlamentarno skupščino OVSE na podlagi sporazuma o sodelovanju iz leta 1997.
EU šteje pogodbo CFE za temelj evropske varnostne arhitekture in globoko obžaluje enostransko odločitev Ruske federacije, da zamrzne izvajanje te pogodbe. Rusko federacijo pozivamo k nadaljevanju učinkovitega dialoga pri iskanju sprejemljive rešitve vprašanj glede izvajanja, ki so pomembna za vse države podpisnice pogodbe CFE.
Gospod predsednik,
ker je 27 držav članic EU med 56 državami OVSE, je EU pomemben del OVSE, bodisi v finančnem pogledu bodisi glede osebja. Hkrati je EU dragocen partner OVSE, saj obe organizaciji družijo mnogi skupni cilji.
Že dolgo velja, da obstajajo različni varnostni vidiki in da moramo vsem posvetiti enako pozornost za zagotovitev trajnega miru in varnosti. V tej luči je treba poudariti, da je delo OVSE v vseh treh razsežnostih enako pomembno in služi temu cilju. EU bo poskušala prispevati, kolikor je mogoče, k podpori dejavnosti na politično-vojaški, ekonomsko-okoljski in človeški ravni.
Na koncu bi rad poudaril potrebo po usklajevanju dejavnosti, ki jih izvajata EU in OVSE, kar bi povečalo učinkovitost in preprečilo podvajanje. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za izboljšanje in poglobitev sodelovanja med EU in OVSE pri reševanju različnih vprašanj. S tem v zvezi se že veselimo plodnega sodelovanja s finskim predsedstvom. V skladu z motom našega predsedstva "Sinergija za Evropo" vas bomo podpirali po svojih najboljših močeh.
Hvala.
