Pred letom dni smo se Nemčija, Portugalska in Slovenija odločile zastaviti skupne cilje, ki jih bomo uresničevali med 18-mesečnim skupnim predsedovanjem. K temu nas je vodila želja po večji učinkovitosti in nadaljevanju dela v Svetu EU. Pred nami je še zadnji semester tega tria in Slovenija si bo prizadevala, da bi zaključila ta skupni program in tako prispevala k še uspešnejšemu delu Sveta EU.
Po uspešni odpravi nadzora na notranjih kopenskih in morskih mejah 21. decembra 2007 bodo marca 2008 odpravljene tudi mejne kontrole na letališčih. Tako se bo končal projekt širitve schengenskega območja na države članice, ki so vstopile v Evropsko unijo leta 2004 (razen Cipra).
Po ratifikaciji pristopnega sporazuma med Švico in EU bo med slovenskim predsedovanjem stekla schengenska evalvacija Švice glede varovanja osebnih podatkov, policijskega sodelovanja, zračnih meja in vizumskega poslovanja. Sprejeta naj bi bila tudi odločitev o načinu in programu schengenske evalvacije Romunije in Bolgarije.
Visoko na dnevnem redu slovenskega predsedovanja bo razprava o prihodnosti integriranega upravljanja zunanje meje EU. Zato bo na ministrski ravni potekala pospešena razprava o iskanju novih tehnologij glede varovanja meja, ki hkrati omogočajo večjo pretočnost potnikov na meji in zagotavljajo večjo varnost v EU (učinkovitejše mejne kontrole) tudi v smislu boja proti terorizmu. Okrepljeno prizadevanje pri iskanju novih tehnologij mora biti enakomerno usmerjeno v varovanje meja, pa tudi na tiste, ki se uporabljajo na mejnih prehodih.
Posebno pozornost bo Slovenija namenila evalvaciji Agencije za zunanje meje (FRONTEX) in njenemu prihodnjemu delovanju.
Tehnična rešitev, ki jo je glede dostopa do schengenskega informacijskega sistema pripravila Portugalska, je omogočila širitev schengenskega prostora, kljub temu pa je prednostna naloga EU še naprej vzpostavitev druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). Ta bo zagotavljal višje standarde in uporabo najsodobnejših tehnologij za hitro in učinkovito kontrolo potnikov pri vstopu v Evropsko unijo. Prav tako bo hiter in nemoten dostop do podatkov pristojnim organom pregona v državah članicah omogočil učinkovito preprečevanje in preiskovanje vseh oblik kriminalitete, še posebno organiziranega kriminala in terorizma. Slovenija se bo zavzemala, da bo razvoj sistema potekal v skladu z dogovorjenim časovnim razporedom.
Slovenija si prizadeva za celovito in uravnoteženo upravljanje migracijskih tokov in oblikovanje skupne politike priseljevanja. Enotni pogoji vstopa in prebivanja na ravni Evropske unije ter koordinacija migracijskih politik držav članic bodo omogočili učinkovitejšo obravnavo zakonitih priseljencev, hitro odzivanje na potrebe naših trgov delovne sile, hkrati pa zagotovili priseljencem v Evropski uniji minimalni obseg pravic, primerljiv s tistimi, ki jih imajo državljani EU. Prednostno bomo obravnavali predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje visokousposobljenih delavcev v Evropski uniji.
Želimo izboljšati obveščanje o delovnih priložnostih, ki jih države članice lahko ponudijo morebitnim priseljencem, saj to lahko koristi obema stranema – Evropi in priseljencem. S spodbujanjem krožnih migracij pa lahko prispevamo k hitrejšemu razvoju držav, iz katerih prihajajo priseljenci v Evropsko unijo. Na podlagi sklepov Sveta iz decembra 2007 o globalnem pristopu do migracij bo Slovenija podpirala razvijanje zamisli mobilnih partnerstev z izvajanjem pilotnih projektov.
Priseljenci, ki zakonito živijo med nami, bogatijo našo družbo in naše delovno okolje, zato jim je treba zagotoviti primerne možnosti za njihovo integracijo. Slovenija vidi integracijo kot dinamičen in dvosmerni proces, ki med drugim jamči medsebojno priznavanje in spoštovanje temeljnih vrednot EU in človekovih pravic.
Celovita in uravnotežena migracijska politika mora obsegati tudi preprečevanje nezakonitega priseljevanja. Nezakoniti priseljenci so pogosto tarča kriminalnih združb, ki jih za visoko ceno pretihotapijo na ozemlje Evropske unije in izkoriščajo kot poceni delovno silo.
Slovenija bo usmerila svoje sile v sprejetje pravnih podlag, ki bodo omejile takšne razmere. Sprejetje Direktive o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, je izrednega pomena za hitro, učinkovito, prostovoljno ali prisilno vračanje na ravni EU, ki naj poteka ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic nezakonitih priseljencev. Poleg tega Evropska unija potrebuje učinkovite mehanizme za preprečevanje dela na črno nezakonitih priseljencev, ki predstavlja enega izmed pomembnejših vzvodov na tem področju. Zato se bomo zavzemali za dogovor o direktivi o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.
V okviru politike Globalnega pristopa do migracij se bomo zavzemali za poglabljanje dialoga ter vzpostavljanje in izboljšanje praktičnega sodelovanja med izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami, saj naše izkušnje kažejo, da je ta način edini učinkovit za urejanje tega področja. Slovenija bo tesno sodelovala s Francijo in Španijo pri pripravah na drugo ministrsko konferenco o migracijah (nadaljevanje konference v Rabatu leta 2006), ki bo potekala oktobra 2008 v Parizu. Poudarek bo namenila nadaljevanju izvajanja sklepov Sveta o razširjenem globalnem pristopu do migracij na vzhodno in jugovzhodno regije, ki med drugim vključuje poglabljanje sodelovanja z državami Zahodnega Balkana in izvajanje dogovorov, sprejetih na ministrski konferenci o ilegalnih migracijah in preprečevanju organiziranega kriminala oktobra 2007 na Brdu.
Evropska unija je na pol poti do vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema, ki je načrtovan za leto 2010. Na podlagi izida razprave o zeleni knjigi ki je potekalamed portugalskim predsedstvom bo Slovenija organizirala izmenjavo mnenj na politični ravni o nekaterih možnih korakih za vzpostavitev učinkovitega skupnega evropskega azilnega sistema. Predvsem si bo prizadevala za okrepitev praktičnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in začela politično razpravo o možnostih ustanovitve evropskega podpornega urada.
Ena izmed ključnih prednostnih nalog skupnega progama predsedovanja na področju policijskega sodelovanja je krepitev vloge evropskega policijskega urada, t. i. Europola. Njegov namen je izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju hudih oblik mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma ter v boju proti njim. Pravno podlago za delovanje daje uradu Konvencija o Europolu, ki je začela veljati leta 1998. Po skoraj devetih letih delovanja Europol glede na nove vrste groženj (terorizem, nove oblike organiziranega kriminala) potrebuje pravno podlago, ki bo omogočala učinkovito odzivanje na nov varnostni položaj v EU in njeni okolici. Predlog sklepa Sveta o ustanovitvi Europola vsebuje nekatere rešitve, v skladu s katerimi bo ta bodoča evropska agencija lahko zagotavljala še več podpore organom pregona držav članic pri preprečevanju in odkrivanju hujših oblik kriminalitete, zato si bi Slovenija prizadevala za dosego političnega soglasja o tem predlogu.
Drugo področje, ki bo omogočalo uspešno preprečevanje najhujših oblik kriminala in terorizma, je izmenjava podatkov organov pregona med državami članicami. Prenos dela Prűmske pogodbe, ki ureja izmenjavo podatkov iz nacionalnih zbirk DNK, prstnih odtisov in registrskih podatkov vozil, v evropski pravni red je tudi ena od prednostnih nalog trojnega predsedstva. Slovenija namerava obravnavati tehnično prilogo za izvajanje izmenjave podatkov in tako omogočiti sprejetje sklepa Sveta o izvajanju Sklepa o poglobitvi čezmejnega sodelovanja zlasti glede boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, tako pa zaključiti prenos določb Prümske pogodbe v evropski pravni red, ki ga je začelo nemško predsedstvo. Ta prihodnja evropska zakonodaja je tudi prva faza uvajanja načela enakega dostopa, ki je eden temeljnih elementov haaškega programa na področju policijskega sodelovanja.
Vzporedno z razpravo o načelu razpoložljivosti in povezljivosti evropskih podatkovnih baz glede policijskega sodelovanja (SIS, VIS, Eurodac) se bo Slovenija zavzemala za spoštovanje varstva osebnih podatkov v teh informacijskih sistemih. Boj proti kriminalu in terorizmu ne sme omajati pravice posameznikov do varovanja zasebnosti.
Po terorističnih napadih v Madridu in Londonu ter poskusih terorističnih napadov v preteklih mesecih je boj proti terorizmu še vedno ena ključnih nalog EU in tako slovenskega predsedstva. Slovenija bo nadaljevala delo portugalskega predsedstva in sprejela akcijski načrt o nadzoru nad eksplozivi, deloma pa že uvedla njegovo izvajanje. Preprečevanje radikalizacije in novačenja za terorizem je prav tako ključni element strategije boja proti terorizmu, zato bomo nadaljevali razpravo o tem fenomenu in opozorili na nekatere nove pojavne oblike.
EU je od leta 2004 določila nekatere ukrepe za preprečevanje financiranja terorizma, ki so jih države članice že uvedle. Med slovenskim predsedovanjem bomo pripravili razpravo o izvajanju že sprejetih ukrepov in izmenjali stališča o morebitnih nadaljnjih korakih oziroma izpopolnitvi strategije o financiranju terorizma, ki je bila sprejeta leta 2005. Za učinkovit boj proti terorizmu ni odločilno le dobro sodelovanje med državami članicami ter pristojnimi agencijami in telesi EU, temveč tudi s strateškimi partnerji in drugimi tretjimi državami. Slovenija bo tako med predsedovanjem oblikovala pobudo, v skladu s katero bomo državam Zahodnega Balkana predstavili nekatere dobre prakse boja proti terorizmu, ki so bile ugotovljene po evalvacijah mehanizmov boja proti terorizmu v državah članicah.
Notranja in zunanja razsežnost varnosti sta tesno povezani, zato je treba krepiti sodelovanje s tretjimi državami, predvsem z državami v neposredni soseščini, saj stabilnost in varnost naših najbližjih sosed neposredno vpliva na varnost državljanov EU.
Slovenija bo tako med predsedovanjem namenila največ pozornosti sodelovanju z državami Zahodnega Balkana. Glede na solunsko agendo so to države z evropsko perspektivo, zato si bo Slovenija prizadevala, da bi se "evropski varnostni standardi" prenesli tudi k njim. Državam članicam bomo predstavili predlog priprave Ocene ogroženosti pred organiziranim kriminalom za države Zahodnega Balkana (South East European Organised Crime Threat Assessment). Namen tega projekta je predvsem poglobiti sodelovanje med policijami Zahodnega Balkana glede izmenjave in analize pomembnih informacij o organiziranem kriminalu. Vlade Zahodnega Balkana so izrazile pripravljenost za sodelovanje, v projekt pa se bosta polno vključila tudi Europol in Center SECI v Bukarešti. S projektom SEE OCTA bodo dejansko uresničeni nekateri predlogi in priporočila iz akcijsko usmerjenega dokumenta o boju proti organiziranemu kriminalu, nezakonitemu priseljevanju in terorizmu na Zahodnem Balkanu, ki je bil sprejet med avstrijskim predsedovanjem.
Sicer pa bo Slovenija še naprej sodelovala s strateškimi partnerji ZDA, Rusijo in Ukrajino, s katerimi bomo imeli zasedanja na ministrski ravni. Z drugimi tretjimi državami bo izvajala strategijo zunanjih odnosov v zvezi s pravosodjem in notranjimi zadevami.
Po sprejetju Odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova) in Odločbe Sveta o vzpostavitvi finančnega inštrumenta za civilno zaščito bo slovensko predsedstvo nadaljevalo delo zapisano v 18-mesečnem programu predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije upoštevajoč aktualne razmere v EU. Osredotočeno bo na nadaljnje ključne izzive razvoja evropske civilne zaščite, relacijo humanitarna pomoč – civilna zaščita in vlogo civilne zaščite v humanitarnem odzivu. V sodelovanju s Komisijo bo organiziran strokovni seminar na temo sodelovanja s tretjimi državami, s posebnim poudarkom na državah Zahodnega Balkana.
Povezava na spletne strani Uprave RS za zaščito in reševanje 
