Proračun krije porabo vseh ustanov Evropske unije. V njem so določeni vsi letni prihodki in odhodki, financirane dejavnosti in koliko denarja in zaposlenih jim pripada.
Letne načrte porabe uskladita Evropski parlament in Svet ministrov na predlog Evropske komisije.
Evropska unija ima lastne vire, s katerimi financira svoje odhodke. Pravno ti viri pripadajo EU, vendar jih v njenem imenu pobirajo države članice in jih nakažejo v proračun EU. Tega sestavljajo tri skupine lastnih prihodkov:
Proračun ima tudi druge dohodke, na primer davke na plače zaposlenih v ustanovah Evropske unije, prispevke tretjih držav k programom EU in kazni za podjetja, ki kršijo zakonodajo o konkurenci in druge zakone.
Parlamenti in države članice se dogovorijo, koliko sredstev bo največ na voljo Uniji. Trenutno največji prispevek držav članic k proračunu EU ne sme preseči 1,24 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Za primerjavo omenimo, da se približno 45 odstotkov bruto nacionalnega dohodka Unije nameni za javno porabo na državni, regionalni in lokalni ravni v državah članicah.
Poleg tega porabo EU omejuje večletni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom ministrov in Evropsko komisijo, ki vključuje večletni finančni okvir. Najnovejša finančna okvira vsebujeta načrta porabe za sedemletni obdobji, od leta 2000 do 2006 in od 2007 do 2013.