Minister za razvoj dr. Žiga Turk je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta kot predstavnik predsedstva Sveta EU sodeloval v razpravi o lizbonski strategiji in smernicah gospodarske politike za leto 2008.
Svet bo marca sprejel sklepe za novo triletno obdobje lizbonske strategije 2008–2010. Minister je predstavil mnenje Sveta, da obnovljena lizbonska strategija deluje in že prinaša rezultate, da skupnih smernic – razen spremljajočih besedil – ni treba spreminjati, več pozornosti pa bo treba nameniti izvajanju in uresničevanju dosežkov reform. Svet tudi ugotavlja, da načela lizbonske strategije še naprej veljajo, širše gospodarske smernice ostajajo razmeroma stabilne, odstraniti pa je treba ovire za izvajanje. Nacionalni programi reform so bili oblikovani zaradi boljšega izvajanja, zato so programi in komuniciranje na vseh ravneh ključno vprašanje, ki ga je treba obravnavati.
Minister Turk je povedal, da je Svet seznanjen z osnutkom mnenja Evropskega parlamenta s tega področja: »Veseli me, da se Evropski parlament konstruktivno vključuje v široko razpravo o naslednjem ciklu s pripravo mnenj o smernicah in lizbonski strategiji ter tako prispeva k večji preglednosti. Svoja mnenja smo imeli priložnost izmenjati večkrat, na posvetu odbora ECON, trojke, medparlamentarnega srečanja. Tako je skupen cilj vas, poslancev Evropskega parlamenta, in nas v Svetu, da izboljšamo izvajanje lizbonske strategije. Pri tem morajo še bolj sodelovati tudi nacionalni parlamenti, socialni partnerji, regionalne in lokalne oblasti ter civilna družba,« je svoj nagovor v Parlamentu začel dr. Žiga Turk.
Zahtevnejše gospodarsko okolje še dodatno opravičuje potrebo po reformah iz skupnih smernic za rast in delovna mesta, da bi se ohranila stabilna gospodarska rast. Posebej zdaj, ko se začenja drugi krog prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, je bistveno, da se ohrani zagon in pospešijo reformna prizadevanja za nadaljnje povečanje rasti produktivnosti in zaposlenosti, in sicer z okrepitvijo evropskih človeških virov, izboljšanjem trga dela in migracijske politike ter spodbujanjem inovacij, konkurence in podjetjem prijaznih predpisov, zlasti pa z nadaljnjim napredkom pri zniževanju upravnega bremena v EU.
Ukrepi na ravni Skupnosti bi morali dopolniti, olajšati in okrepiti delovanje na štirih prednostnih področjih v državah članicah.
Enotni trg je bistveno gibalo za izboljšanje življenjskega standarda evropskih državljanov in konkurenčnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu. Zagotavljanje nadaljnjega napredka z usmerjanjem ukrepov na področja, na katerih bodo najbolj učinkoviti, zlasti pa v omrežne dejavnosti, storitve in inovacije, je glavna prednostna naloga tudi za podporo podjetjem prijaznemu enotnemu trgu.
Svet tudi meni, da je pri preobrazbi Evrope v trajno in energetsko učinkovito nizkoogljično gospodarstvo bistvenega pomena napredek pri uresničevanju dogovorjenih političnih ciljev, in sicer spodbujanje okoljskega trajnostnega razvoja, povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo ter razpoložljivosti zanesljive in cenovno dostopne energije. Poleg tega je pomembno razviti tržno zasnovane ukrepe, da bi stroškovno učinkovito in prilagodljivo uresničili energetske in podnebne politične cilje.
Svet bo marca potrdil smernice evropske politike in sprejel sklepe glede politike zaposlovanja. Sprejel bo posebna priporočila državam članicam v zvezi z njihovim napredkom pri izvajanju nacionalnih reformskih programov ter pozval Svet, Komisijo in Parlament k izvajanju lizbonskega programa skupnosti. Svet se bo zavzel tudi za nekaj ključnih dejavnosti in ciljev na štirih prednostnih področjih: skrb Evrope za okolje, skrb Evrope za človeka in njegov socialni položaj, prizadevanja za podjetnejšo, inovativnejšo in ustvarjalnejšo Evropo.
