"Voditelji bodo na jutrišnjem zasedanju Evropskega sveta razpravljali o tem, kako najti izhod iz nastalega položaja po zavrnitvi pogodbe na Irskem. Prizadevali si bodo določiti časovnico za nadaljnje delo. Predsedstvo je prepričano, da bomo rešitev našli skupaj z Irsko." S temi besedami je na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič napovedal eno od glavnih tem Evropskega sveta, ki se začenja jutri. Evropski svet pa ne bo zaobšel drugih prav tako pomembnih izzivov. Voditelji držav in vlad članic Evropske unije bodo tako govorili o ukrepih za blažitev posledic porasta cen hrane in nafte, evropski perspektivi Zahodnega Balkana ter napredku na področju ekonomskih, socialnih in okoljskih zadev. V skladu s tradicijo junijskih vrhov bo zasedanje posvečeno vsebinam s področja pravosodja in notranjih zadev ter zunanjih odnosov.
V okviru razprave o cenah hrane in nafte bo Evropski svet predvidoma potrdil ukrepe znotraj Evropske unije in na mednarodni ravni. »Evropska unija mora pokazati enotnost v svojih ukrepih za blažitev posledic tako doma, zlasti glede najrevnejših slojev, kot tudi v državah v razvoju«, je povedal Lenarčič. Med ukrepi na daljši rok je izpostavil pravočasen dogovor o pregledu skupne kmetijske politike, trajnostne kriterije za proizvodnjo biogoriv, zlasti druge generacije, pa tudi pospešeno delo na inovacijah ter raziskavah in razvoju v kmetijskem sektorju.
Za predsedstvo je prednostnega pomena, da Evropski svet poudari tudi sprejete ukrepe na področju uveljavljanja evropske perspektive Zahodnega Balkana. »Zahodni Balkan je namreč regija, ki je obkrožena z državami članicami EU. Zato še posebej potrebuje potrditev svoje evropske prihodnosti in našo pomoč pri izvajanju reform. Pri tem predsedstvo visoko ceni podporo Evropskega parlamenta«, je pojasnil državni sekretar.
Pomemben sklop razprav na Evropskem svetu bo posvečen področju ekonomskih, socialnih in okoljskih zadev. Predsedstvo želi ohraniti politični zagon pri obravnavi podnebno-energetskega svežnja, saj ambiciozni cilj, sprejetje svežnja do konca letošnjega leta, ostaja.
Evropski svet se bo seznanil tudi z dogovorom na področju liberalizacije energetskih trgov, s čimer bo izpolnjena zaveza, sprejeta na marčnem vrhu. Široko soglasje o ključnih elementih zakonodajnega svežnja, ki je bilo doseženo na zadnjem zasedanju Sveta za energijo tako za trg električne energije kot zemeljskega plina, je zbližalo stališča držav članic. Državni sekretar je ocenil, da je takšen dogovor dobra popotnica za dokončanje vseh petih predlogov aktov iz tretjega zakonodajnega svežnja za notranji energetski trg.
Nadalje bo Evropski svet pregledal napredek pri ključnih dosjejih s področja migracij, pravosodja in terorizma. Na področju zunanjih odnosov bo pomembna točka dnevnega reda izvajanje razvojnih ciljev tisočletja. Voditelji pa se bodo dotaknili tudi vprašanj, vezanih na sosedsko politiko Unije. V tem okviru se bo vrh po pričakovanjih vrnil k vprašanju novega okvira sodelovanja v Sredozemlju »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje« ter pozdravil pobudo za ustanovitev Vzhodnega partnerstva.
Državni sekretar Janez Lenarčič je še izpostavil pomen dobrega sodelovanja in izmenjave mnenj z Evropskim parlamentom. Evroposlancem se je zahvalil za stališča in razprave, ki so pomembno prispevali k oblikovanju vsebin tokratnega vrha.
