Pred začetkom spomladanskega Evropskega sveta je danes v Bruslju potekal tudi tradicionalni tristranski socialni vrh, ki je priložnost za razpravo z evropskimi socialnimi partnerji na najvišji ravni. Osrednji temi pogovorov sta bili lizbonska strategija in energetsko-podnebna vprašanja. Razprava s socialnimi partnerji je pomembna zato, ker razpravo na Evropskem svetu usmerja tako, da se upoštevajo tudi interesi evropskih podjetij, delavcev in državljanov.
»Ob zagonu drugega cikla prenovljene lizbonske strategije z veseljem ugotavljamo, da smo z začrtanimi reformami na pravi poti: v zadnjih letih smo ustvarili 6,5 milijona novih delovnih mest, brezposelnost se je znižala pod 7 odstotkov, temelji evropskega gospodarstva so trdni. Toda ne smemo zaspati na lovorikah. Svetovno gospodarstvo je vse bolj negotovo, zato je pomembno, da ohranimo začrtano smer,« je poudaril predsedujoči zasedanju predsednik Evropskega sveta in predsednik slovenske vlade Janez Janša. Poudaril je, da »ni dovolj, da odgovornost za gospodarsko-socialne reforme prevzemajo le države članice, ampak se morajo k njim zavezati vse Evropejke in Evropejci«. Omenil je tudi priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo evropskim podjetjem in delavcem, ter poudaril, da moramo državljane EU bolje seznaniti z možnostmi, kako lahko sami pripomorejo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in uresničevanju lizbonskih ciljev. Države članice je spodbudil tudi k večji izmenjavi dobrih praks in večji sinergiji med njihovimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi ukrepi.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki je prav tako sodelovala na tristranskem vrhu, je poudarila, »da so večja vlaganja v človeške vire, posodobitev trgov dela in krepitev socialne vključenosti nujni, če želimo vsakomur v Evropski uniji zagotoviti možnost in priložnost za dostojno in kakovostno življenje in delo. Če pa želimo lizbonsko strategijo in nacionalne programe reform resnično približati prebivalcem v Evropski uniji, je treba okrepiti njihovo socialno razsežnost. Pri tem ima ključno vlogo socialna agenda, ki bi lahko v novi preobleki bistveno pripomogla k večji socialni koheziji.«
Predsedstva Sveta EU organizirajo srečanja med socialnimi partnerji in trojkami ob robu zasedanj Evropskega sveta že od leta 1997. S sprejetjem sklepa Sveta EU o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za zaposlovanje in rast so se tovrstna srečanja institucionalizirala tako, da tristranski socialni vrh poteka vsaj enkrat letno, in sicer tik pred spomladanskim Evropskim svetom. Sestavljajo ga trenutno predsedstvo Sveta EU in prihodnji predsedstvi (trojka), Evropska komisija ter socialni partnerji, zastopani na najvišji ravni.
