Na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU na Brdu pri Kranju so danes ministri govorili o prilagajanju evropskega kmetijstva novim izzivom, kot so podnebne spremembe, biogoriva, varovanje okolja, upravljanje tveganja in prehranska varnost. Strinjali so se, da morajo biti pri pregledu reforme skupne kmetijske politike (SKP) bolj velikopotezni, razmisliti pa je treba tudi o konkretnih ukrepih in možnostih zagotoviti dodatna sredstva za njihovo izvajanje.
Predsednik Sveta EU za kmetijstvo, slovenski minister Iztok Jarc, je ob tej priložnosti poudaril: »Doseganje ciljev prehranske in okoljske varnosti ne more biti prepuščeno samo trgu. Potrebujemo dejavno in razvojno usmerjeno kmetijsko in ekonomsko politiko v Evropi in svetu. Z učinkovitimi ukrepi in ustreznimi finančnimi podporami je treba še okrepiti multifunkcionalno vlogo kmetijstva. Z učinkovitimi ukrepi je treba podpirati gospodarski razvoj podeželskih območij EU, kar bo prispevalo k zmanjševanju razvojnih razlik med njimi.«
Med možnimi usmeritvami za prilagajanje na nove izzive je predsedstvo izpostavilo potrebo po prilagodljivih mehanizmih za zagotovitev trajnostnega kmetijstva, kjer so dani viri za pridelavo hrane in surovin. Pospešiti bi bilo treba zmanjševanje razvojnega zaostanka kmetijstva na najbolj zaostalih območjih. V odmaknjenih podeželskih predelih je treba preprečiti odseljevanje prebivalcev in opuščanje kmetijske dejavnosti, tako pa prispevati k ohranjanju habitatov in biotske raznovrstnosti.
Pospešiti moramo tehnološki napredek v kmetijstvu, ki bo povečal hektarski donos, tako pa omogočal ustrezno prehransko varnost z varno in kakovostno hrano po sprejemljivih cenah ob hkratnem zagotavljanju trajnega ravnotežja med kmetijstvom in okoljem. Tehnološki razvoj mora slediti tudi cilju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in se prilagajati na podnebne spremembe. Pri tem pa je treba zavarovati vire, ki so temelj prehranske in okoljske varnosti: tla, vodo in zrak.
