Zaključni govor ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič (Konferenca "Kako zmanjšati breme raka")

Spoštovani visoki gostje, gospe in gospodje, za nami sta dva dolga, naporna, a zelo plodna dneva. Vsem se zahvaljujem za izjemne prispevke, sveže ideje in predloge, ki smo jih slišali na konferenci.

Prispevki, razprave, predvsem pa vzdušje na konferenci me utrjujejo v prepričanju, da je ta dogodek pomemben prispevek k boljšemu medsebojnemu sodelovanju.

Na konferenci smo se zbrali snovalci zdravstvenih politik, medicinski strokovnjaki, raziskovalci, predstavniki bolnikov in mnogi drugi, ki nas združujeta skupna skrb in odgovornost pri obvladovanju bolezni.

Naše delovanje mora biti v prvi vrsti usmerjeno v izboljševanje zdravja in doseganje večje kakovosti življenja državljanov Evropske unije. K temu nas zavezuje zakonodaja in taka so tudi pričakovanja ljudi.

Le zdravi in ustvarjalni državljani lahko s svojim udejstvovanjem prispevajo k večji konkurenčnosti in uspešnosti gospodarstva, kar je tudi cilj lizbonske strategije. Hkrati pa je pomembno, da v trenutku, ko zbolijo za to težko boleznijo, dobijo vso potrebno in najboljšo oskrbo in podporo, ki jo potrebujejo. Če bomo uspešno obvladovali raka, ki bo v bližnji prihodnosti morda celo največji javnozdravstveni izziv, bomo tudi v gospodarskem pogledu uspešnejši.

Celovito obvladovanje raka je izjemno zapleteno in zahtevno področje. Dvodnevna konferenca je prekratek čas za zelo poglobljeno razpravo o vseh vidikih, ki vplivajo na uspeh. Zahvaljujoč zavzetosti dejavnih udeležencev in vseh razpravljavcev pa nam je uspelo osvetliti nekatera ključna vprašanja in opredeliti priložnosti za prihodnje delovanje.

Eden od problemov so prav gotovo velike razlike med državami članicami v razpoložljivih finančnih in kadrovskih virih, kar vodi v različne izide na zdravstvenem področju in nesprejemljive razlike. Z vstopom novih držav članic so se te razlike povečale, še bolj pa se bodo ob prihodnjih širitvah.

Velike neenakosti v zdravstvenih izidih obstajajo tudi med različnimi skupinami prebivalstva, kar zahteva posebne ukrepe in strategije. Na te vidike je opozorilo že portugalsko predsedstvo, ki je v zvezi s tem še posebej poudarilo problematiko priseljencev.

Kohezijska politika in sredstva strukturnih skladov so primerni za pomoč pri zagotavljanju izvajanja celovitih zdravstvenih strategij, med katere, o tem sem trdno prepričana, spada tudi celovito obvladovanje raka.

Vlaganje v zdravje mora postati prednostna naloga na državni ravni, države pa moramo poskrbeti, da se bodo skupna sredstva namenjala tudi razvoju zdravstvenih storitev.

Sedanji program Skupnosti na področju zdravja mora biti orodje za sodelovanje med državami članicami tudi pri obvladovanju raka, prav tako kot je bil nekoč uspešen program »Evropa proti raku«. Pomembno je, da skupaj izkoristimo prav vse možnosti, ki jih ponuja ta horizontalni program na področju zdravja do leta 2013.

Že včeraj sem poudarila, da nikakor ne začenjamo od začetka, veliko je bilo že storjeno, in prav je, da na teh osnovah gradimo.

Spoštovani gospe in gospodje,

Naj posebej omenim tista področja, na katerih sama vidim možnosti za okrepljeno medsebojno sodelovanje in dodano vrednost na ravni Evropske unije.

• Za uspešno obvladovanje raka je predvsem potrebna celovita strategija oziroma nacionalni načrt, ki vključuje vse potrebne prvine: preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, zdravljenje, rehabilitacijo, paliativno oskrbo ter tudi raziskovanje. 
  
• Da bi lahko strateško načrtovali, spremljali in ocenjevali izvajanje ukrepov, potrebujemo ustrezne podatke. Ti so nujni za proučevanje in raziskovanje raka, presojo učinkovitosti vseh ukrepov in sprejemanje strokovnih ter političnih odločitev. Podatke, ki jih zagotavljajo registri raka, potrebujemo na državni ravni in na ravni Evropske skupnosti. Ob vsakem omejevanju dostopnosti podatkov moramo razmisliti, ali tak ukrep ni škodljiv za obvladovanje raka.
• Za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja je bilo v zadnjih letih na ravni Evropske unije in v državah članicah sprejetih veliko dobrih strategij in drugih ukrepov. Od tu dalje pa bo največji izziv njihovo uresničevanje v vsakdanjem življenju.
  
  V mislih imam na primer strategijo za zmanjšanje debelosti z uravnoteženo prehrano in spodbujanjem telesne dejavnosti ter strategijo za zmanjševanje škodljivih posledic alkohola.
  
  V zvezi s tobakom so bili v državah članicah in na ravni Evropske unije storjeni veliki premiki. Prizadevati si moramo, da bo Evropa resnično postala okolje brez tobačnega dima v vseh javnih in delovnih prostorih. Tobak namreč še vedno ostaja najpomembnejši samostojni dejavnik tveganja za raka.
  
  Dejavniki tveganja za raka so tudi v okolju. Prizadevati si moramo za zmanjšanje izpostavljenosti vsem že znanim dejavnikom tveganja in okrepiti raziskave za pridobivanje novih informacij o vplivih okolja na nastanek raka.
  
  Z vlaganjem v krepitev zdravja, zagotavljanjem razmer za ustrezno bivalno in delovno okolje, uresničevanjem pristopa "zdravje v vseh politikah" ter spodbujanjem državljanov k bolj zdravemu življenjskemu slogu bomo hkrati prispevali tudi k preprečevanju drugih kroničnih bolezni.
  
  Ob vsem tem je pomembno, da državljanom zagotovimo dovolj informacij o tem, kaj lahko sami storijo za zmanjšanje tveganja za nastanek in razvoj raka. Imamo Evropski kodeks proti raku – poskrbimo, da ga spoznajo vsi evropski državljani.
  
• Pomembno področje je tudi zgodnje odkrivanje tistih rakov, ki jih ne moremo preprečiti. Obstajajo trdni znanstveni dokazi za uvedbo organiziranega množičnega presejanja za raka materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke.
  
  Uresničevanje priporočil Sveta o presejanju, ki so jih potrdili ministri v letu 2003, je za vsako državo velik izziv. Včeraj ste na delavnicah obširno spregovorili o izkušnjah držav pri izvajanju presejanj. Pokazalo se je, da obstaja pri uresničevanju priporočil tudi veliko ovir.
  
  Le z dobro organiziranimi in upravljanimi programi, ki so povezani z registri prebivalstva, z ustrezno odzivnostjo in s stalnim spremljanjem kakovosti lahko upravičimo vložena sredstva in dosežemo cilje presejalnih programov.
  
  V Sloveniji smo uvedli organizirano presejanje za raka na materničnem vratu leta 2003, ne čisto brez težav. Danes podatki kažejo, da smo dosegli 70-odstotno odzivnost, in kar je najpomembnejše: incidenca raka materničnega vratu se je zmanjšala za 25 odstotkov. Letos bomo začeli izvajati organizirano presejanje raka dojke ter debelega črevesa in danke.
  
  Lahko rečem, da bi Slovenija brez tesnega sodelovanja in pomoči evropskih strokovnjakov, nekateri so tudi med nami na konferenci, ki že imajo izkušnje z izvajanjem presejalnih programov v svoji državi, presejanje veliko težje uvedla. Taka pomoč in sodelovanje imata po našem mnenju veliko dodano vrednost. Menimo, da bi bilo treba podpreti prizadevanja za vzpostavitev trajnostnega organiziranega načina takega sodelovanja na ravni Evropske unije.
  
  Z velikim zanimanjem pričakujemo uradno poročilo Komisije o uresničevanju priporočil o presejanju in njene ugotovitve.

Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka sta brez dvoma področji, ki jima moramo na vseh ravneh nameniti več pozornosti in sredstev. Vsak evro, vložen v preventivo, je dolgoročno najboljša naložba. To moramo upoštevati vsakič ob sprejemanju težkih odločitev o prednostnih nalogah v zdravstvu.

Spoštovane gospe in gospodje,

• kljub dobri preventivi pa bo rak še vedno pogosta bolezen. Vsi, ki zbolijo za rakom, imajo pravico do kakovostne oskrbe; diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije, psihološke in socialne podpore ter paliativne oskrbe.
  
  Ob tem imajo tudi pravico da dejavno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju zdravljenja in s tem postanejo enakovreden partner pri zdravljenju.
  
  Na delavnici o zdravstveni oskrbi so bila prepoznana področja, na katerih sta sodelovanje in izmenjava izkušenj med državami članicami še posebej koristni. Kot majhna država članica vidimo še posebej velike možnosti sodelovanja pri delovanju referenčnih mrež, predvsem za redke bolezni, kamor spadajo tudi nekatere vrste raka.
  
  Strokovnjaki so spregovorili tudi o pomenu psihosocialne pomoči in razvoju paliativne oskrbe, ki morata postati sestavni del celostne strategije. Ti področji si zaslužita skrb in pozornost, ki je enakovredna drugim področjem zdravstvene obravnave.
  
• Naj spregovorim še o raziskovanju raka, področju, ki se dotika vseh že prej omenjenih.
  
  Pri odkrivanju novih tehnologij pri zdravljenju in odkrivanju raka je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek. Raziskovalna dejavnost ima pomembno vlogo tudi pri iskanju in preverjanju dejavnikov tveganja za raka ter ne nazadnje tudi pri vrednotenju uspešnosti in učinkovitosti vseh naših ukrepanj.
  
  Prizadevati si moramo predvsem za doseganje ravnotežja v raziskovalni dejavnosti na vseh področjih obvladovanja raka.
  
  Več podpore je treba nameniti neodvisnim akademskim raziskavam na področju raka in povezovanju raziskav in klinične prakse.
  
  7. okvirni raziskovalni program je raziskavam na področju raka namenil posebno pozornost. To je priložnost za gradnjo zmogljivosti in več povezovanja na tem področju. Dejavnejše sodelovanje novih držav članic pri raziskovalnih programih je še poseben izziv.

Za doseganje napredka na vseh omenjenih področjih je nujno sodelovanje med partnerji.

"Nič o nas brez nas", je vodilo civilne družbe, ki zastopa bolnike. Tisti, ki se je sam srečal z rakom, najbolje ve in razume, kakšne so potrebe bolnikov. Zato je prav, da so predstavniki civilne družbe vključeni v načrtovanje vseh dejavnosti pri obvladovanju raka. Tudi na tej konferenci je bil dragocen prispevek civilne družbe.

Rak žal ni problem samo razvitega sveta, ampak se z njim ob vseh drugih bremenih bolezni vedno bolj srečujejo tudi v državah v razvoju. Na nujnost skupnega ukrepanja na tem področju so nas tudi tokrat opozorili predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije.

Evropska unija ima v sodobnem svetu prav zaradi svoje razvitosti posebno vlogo in odgovornost, kot smo zapisali tudi v novi zdravstveni strategiji. Pri premagovanju lastnih težav si moramo prizadevati za učinkovito partnerstvo pri iskanju ustreznih rešitev za obvladovanje raka tudi na svetovni ravni.

Spoštovani gospe in gospodje, geslo slovenskega predsedovanja je SI.NERGIJA za Evropo. To naj bo tudi vodilo našim skupnim prizadevanjem za obvladovanje raka. Uspešni bomo le, če se bo naše delovanje dopolnjevalo.

Prizadevati si moramo za več sinergije med državami članicami, evropskimi institucijami, civilno družbo in tudi mednarodnimi organizacijami na svetovni ravni.

Verjamem, da je slovenska pobuda o raku nova priložnost za okrepitev prizadevanj za zmanjšanje bremena raka. Velik interes in vaša zavzetost na konferenci me utrjujeta v prepričanju, da bomo to priložnost tudi uspešno izkoristili.

Spoštovane gospe in gospodje, naj se vam na koncu iskreno zahvalim za vaše prispevke in sodelovanje. Tistim, ki ostanete pri nas še kakšen dan, želim prijetno bivanje, vsem pa srečno pot domov z željo, da bi se v Slovenijo še vračali.