Namen in cilji evropske politike boljših predpisov je ob upoštevanju načela sorazmernosti poenostaviti in izboljšati veljavno zakonodajo, zagotoviti boljšo pripravo novih (ne)zakonodajnih predlogov ter okrepiti spoštovanje in učinkovitost pravil v zvezi s tem. Organizirana in učinkovita javna uprava je eden od ciljev predsedovanja Svetu EU. Slovenska javna uprava tako spoštuje načela zakonitosti in pravne varnosti, politične nevtralnosti in strokovne samostojnosti, odprtosti in usmerjenosti k uporabniku, strokovnosti in kakovosti ter skladnosti, racionalnosti in učinkovitosti.

Ena glavnih nalog Ministrstva za javno upravo je celovito izvajanje lizbonske strategije oziroma njenih ukrepov na državni ravni v gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnostih ter se v sklopu politike boljših predpisov, da bi dosegli večjo konkurenčnost, spoprijeti s pripravo boljših predpisov, zmanjšanjem upravnih bremen skupaj z merjenjem upravnih stroškov ter pripravo ocene učinkov predpisov na državljane in gospodarstvo.

Slovenija bo med predsedovanjem nadaljevala delo prejšnjih predsedstev na štirih ključnih področjih boljše priprave predpisov:

• poenostavitev sekundarne zakonodaje Skupnosti: poglaviten namen poenostavitve je zagotoviti koristi za tržne operaterje in državljane ter okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva; namenjen je spodbujanju inovacij, zmanjšanju upravnih ovir, spodbujanju prožnejših zakonodajnih pristopov in spremembam v zakonodajni kulturi; postopek poenostavitve zajema združevanje predpisov, predelavo, razveljavitev zakonodaje Skupnosti ter zamenjavo direktiv z uredbami; Komisija v okviru prenovljene lizbonske strategije poenostavlja in zmanjšuje obseg zakonodaje Skupnosti; Slovenija si bo med predsedovanjem prizadevala za večjo vključenost Sveta za konkurenčnost v poenostavitve v smislu zagotavljanja rednega poročanja Komisije o njenem poteku skupaj s konkretnimi podatki o dosedanjih učinkih poenostavitve na konkurenčnost evropskega gospodarstva;
• ocena učinkov predlogov predpisov: prispevajo k oblikovanju in razvoju politik, opredeljujejo in ocenjujejo probleme in cilje, prepoznavajo ključne možnosti za uresničevanje ciljev ter razčlenjujejo vpliv političnih odločitev na gospodarstvo, okolje in socialno področje ter poudarjajo prednosti in slabosti vsake možnosti; Slovenija bo med predsedovanjem nadaljevala prizadevanja predhodnih predsedstev na tem področju;
• odprava upravnih ovir: Komisija in države članice so se zavezale zmanjšati upravne stroške na ravni EU za 25 odstotkov do leta 2012, države članice pa so se zavezale, da bodo tudi na državni ravni v letu 2008 določile ustrezne primerjalno velike cilje v zvezi s tem; komisija je skladno s sklepi letošnjega spomladanskega ES ustanovila neodvisni odbor na visoki ravni, ki naj bi svetoval Komisiji in državam članicam pri izvajanju akcijskega načrta; Slovenija si bo prizadevala za nadaljevanje vseh dejavnosti pri odpravljanju upravnih ovir;
• posvetovanja: namen posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi je zagotovitev njihove vključenosti v priprave politik Skupnosti; prav tako to prispeva h kakovostnejšim politikam ter tesnejšemu sodelovanju vseh zainteresiranih ter celotne javnosti; Slovenija si bo med predsedovanjem prizadevala za nadaljevanje spodbujanja za čim večjo vključenost vseh zainteresiranih strani in javnosti v postopke priprave zakonodaje in politik Skupnosti.
  

Slovenija bo med predsedovanjem osredotočena na te prednostne naloge:

• nadaljevanje dejavnosti za zniževanje upravnih stroškov skupaj z izvedbo drugega svežnja predlogov,
• pospešitev postopkov sprejemanja Programa za poenostavitev postopkov,
• zagotavljanje stalnega zbiranja predlogov za poenostavitev postopkov in zmanjševanje upravnih bremen,
• dosledno izvajanje postopkov za preprečevanje nastajanja novih upravnih bremen in ovir pri sprejemanju nove zakonodaje,
• pri postopkih zmanjševanja upravnih stroškov, odpravi upravnih ovir in poenostavitvi zakonodajnega okolja bo večja pozornost namenjena izjemam za mala in srednja podjetja, še posebej pa mikropodjetjem (do 10 zaposlenih),
• zagotovitev višje stopnje preglednosti pri izvajanju programa zniževanja upravnih bremen in poenostavitev zakonodajnega okolja,
• nadaljevanje sodelovanja z ustanovami Evropske unije in državami članicami za povečanje uporabe ocen učinkov predpisov pri odločanju.