KulturaJeziki, književnost, uprizoritvene in vizualne umetnosti, arhitektura, obrt, film ter radio in televizija prispevajo k evropski kulturni raznolikosti. Čeprav izhajajo iz posamezne države ali regije, so del skupne evropske kulturne dediščine. Evropska unija poskuša ohraniti in podpirati raznolikost ter pomagati, da postane vsem dostopna.
Ti cilji so bili leta 1992 zapisani v Maastrichtski pogodbi, ki je prvič uradno omenila kulturno razsežnost evropskega združevanja. Evropska unija skuša v skladu z načelom subsidiarnosti s svojo politiko spodbujanja kulture dopolnjevati kulturne politike držav članic. Četrti odstavek 151. člena Pogodbe o Evropski skupnosti določa, da bo Evropska unija pri svoji dejavnosti upoštevala kulturni vidik in kulturno raznolikost.
Na Odboru za kulturo pri Svetu EU bo se bo Slovenija posvetila pripravi delovnega načrta za naslednje triletno obdobje (2008–2010). Nastal bo na podlagi sporočila, v katerem Evropska komisija ob popolnem upoštevanju načela subsidiarnosti predlaga določitev skupnih prednostnih nalog držav članic v kulturi in njihovo izvajanje z (novo) odprto metodo usklajevanja. Na podlagi navedenega sporočila Komisije je portugalsko predsedstvo pripravilo Resolucijo o evropskem programu za kulturo v svetu globalizacije, ki je bila sprejeta na novembrskem Svetu za izobraževanje, mladino in kulturo. V prilogi vsebuje tudi prednostne naloge, ki bodo vključene v nov delovni načrt, kot so odločile države članice.
Dokumenta bosta podlaga za pripravo novega delovnega načrta v kulturi za naslednja tri leta, ki ga bo Slovenija kot prva predsedujoča država, ki se bo preizkusila pri vodenju dela v kulturi, na podlagi odprte metode usklajevanja, predvidoma pripeljala do sprejetja na majskem Svetu za izobraževanje, mladino in kulturo.
V evropskem letu medkulturnega dialoga bo Slovenija posebno pozornost namenila uresničevanju njegovih vsebin. Za prvo izmenjavo mnenj na Svetu bo pripravila predlog dokumenta o medkulturnem dialogu s posebnim poudarkom na ustvarjanju priložnosti za razvoj medkulturnih kompetenc državljanov Evropske unije. Dosegali naj bi jih predvsem z odpiranjem možnosti za umetniško ustvarjalnost in izmenjavo, skrbjo za skupno kulturno dediščino Evrope in spodbujanjem večjezičnosti.
Slovenija bo med predsedovanjem nadaljevala prizadevanja prejšnjih predsedstev za vključitev jasne navedbe o povezavi med ustvarjalnostjo in inovativnostjo ter o pomenu spodbujanja mladih za medkulturni dialog v lizbonski strategiji.
Evropska komisija je konec leta 2007 objavila dve sporočili: o medijski pismenosti in ustvarjalnih spletnih vsebinah. Dokumenta sta vpeta v izvajanje pobude i2010, ki je okvir za izvajanje politike na področju informacijske družbe in komunikacij, s katero EU prispeva k razvoju gospodarstva, družbe in posameznikove kakovosti življenja.
Slovensko predsedstvo bo s pripravo sklepov Sveta EU o medijski pismenosti prispevalo k oblikovanju konkretnih ukrepov za boljše razumevanje in razvoj kritičnega odnosa do oglaševanja v medijih in na spletu, ozaveščanje o ustvarjalnih zmožnostih, ki jih ponujajo avdiovizualni mediji, in poznavanje evropske filmske dediščine.
Ministri, odgovorni za medije, bodo predstavili tudi svoje poglede o predlogih Evropske komisije za razvoj in dostopnost ustvarjalnih vsebin v svetovnem spletu. S tem bo slovensko predsedstvo pripomoglo k oblikovanju priporočil za hitrejši razvoj na tem področju, ki ga trenutno ovirajo predvsem nerešena vprašanja o varovanju avtorskih pravic.
Nekatera vsebinska vprašanja, povezana z mediji, so neločljivo povezana s hitrim tehnološkim razvojem telekomunikacij. Zato bo slovensko predsedstvo potrebno pozornost namenilo tudi zagotavljanju javnega interesa, kulturni raznolikosti in medijskemu pluralizmu v digitalnem okolju.
