1. Krepitev državljanskih pravicUstvarjanje območja svobode, varnosti in pravice zahteva varstvo državljanov ter v enaki meri varstvo državljanskih pravic.
Delo v pravosodju je bilo doslej osredotočeno na sprejemanje skupnih predpisov o kazenskem pravu in na povečevanje sodnega sodelovanja med državami članicami. Drugi vidik – varovanje državljanskih pravic – je nujno povezan s prvim.
Primer, v katerem hodita z roko v roki potreba po izboljšanju pravosodnega sodelovanja med državami članicami v boju zoper kriminaliteto na eni strani in potreba po izboljšanju vedenja posameznikov glede njihovih pravic v okviru EU, je vzajemno priznavanje sodnih odločb, izdanih v kazenskih postopkih, ki so tekli v nenavzočnosti obdolženca. Zakonodajni akti, ki so bili doslej sprejeti na podlagi načela vzajemnega priznavanja, namreč to vprašanje urejajo različno, kar povzroča težave pri njihovem praktičnem izvajanju in ovira učinkovito medsebojno sodelovanje. Njihovo poenotenje bi prispevalo k boljšemu izvajanju že obstoječih instrumentov, hkrati pa postavilo smernice za ureditev tega vprašanja v instrumentih, ki se bodo še sprejemali na tem področju. Za ureditev navedenih vprašanj je Slovenija pripravila zakonodajno pobudo, in sicer predlog okvirnega sklepa glede izvršitve sodb, izdanih v nenavzočnosti (Framework Decision on the enforcement of in absentia judgements); s pospešenim ukvarjanjem s tem dosjejem namerava doseči ustrezen napredek, tako pa prispevati k cilju dobrega in učinkovitega sodelovanja med državami članicami, kar zadeva pravosodje v kazenskih zadevah.
Obseg predloga okvirnega sklepa je omejen na opredelitev sodb, izdanih v nenavzočnosti, v okviru instrumentov vzajemnega priznavanja in nima namena uskladiti postopkovne določbe držav članic, ki urejajo to vprašanje.
Naši državljani pričakujejo prosto gibanje prek meja držav članic v vsakdanjem življenju, in sicer znotraj varnega in predvidljivega pravnega okvira. To zajema lažje čezmejno uveljavljanje preživninskih zahtev, jasnejša pravila o uporabi prava ob razvezi zakonske zveze in izboljšave v pravu varstva potrošnikov.
Predlog uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah je izjemnega pomena za državljane EU in za njihovo prosto gibanje. Število zakonskih zvez, ki jih sklenejo državljani različnih držav, narašča in prav tako razvez, kar se kaže tudi v potrebi po vzdrževanju družinskih članov – torej po plačevanju preživnine. S širitvijo Evropske unije in vstopom novih držav se namreč povečuje tudi število delavcev v drugih državah, ki doma zapustijo otroke, zakonca in starše, ti pa nujno potrebujejo sredstva za preživljanje.
S sprejetjem uredbe je treba omogočiti čim lažje uveljavljanje preživninskih terjatev v čezmejnih primerih in tako olajšati življenje državljanom (predvsem otrokom), ki zdaj na podlagi uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 (Bruselj I) uveljavljajo preživnine enako kakor vsako drugo terjatev. Podobno vsebino je obravnavala haaška konferenca, ki je državam po svetu 23. novembra 2007 ponudila v podpis Konvencijo o preživninah in Protokol o pravu, ki se uporablja. V okviru Evropske unije je treba preseči doseženo predvsem s tem, da se čim širšemu krogu upravičencev do preživnine omogoči hiter in preprost postopek za izvršitev preživninskih odločb brez posebnih postopkov za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, torej z odpravo eksekvature.
Slovensko predsedstvo se zaveda pomena te obsežne uredbe, zato bo poskušalo doseči soglasje o vseh vprašanjih in zaključiti čim več njenih poglavij.
Število mednarodnih zakonskih zvez in razvez se v EU povečuje. Uredba Bruselj IIa, ki je bila sprejeta leta 2003, določa mednarodno pristojnost, ne določa pa kolizijskih pravil. Zato se za določitev prava, po katerem se zakonska zveza razveže, uporabljajo nacionalna kolizijska pravila. Ta pa so v državah članicah zelo različna in zakonca težko predvidita, katero pravo bo veljalo za njuno razvezo.
Predlog uredbe Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (Rim III), prinaša pravila o pravu, ki se uporablja za razvezo zakonske skupnosti. Poleg tega zagotavlja večjo samostojnost za zakonca, ki se bosta odslej lahko dogovorila, katero sodišče bo pristojno za morebitno razvezo zakonske zveze in katero pravo se bo uporabilo.
V državah članicah veljajo različna pravila glede uporabe prava v primerih z mednarodnim elementom. To tožniku omogoča izbiro prava, ki mu prinaša največ prednosti. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo uskladiti pravila glede na navezovalne okoliščine, da se zagotovi uporaba enakega prava pred vsakim sodiščem v Evropski uniji. Tako bosta vsak državljan in vsaka družba vedela, katera pravna pravila bodo veljala zanju. Temu cilju služi predlog uredbe o uporabi prava v pogodbenih obveznostih (uredba Rim I).
Haaški program zahteva zavarovanje večje koherence v civilnem in kazenskem pravu. Slovenija bo zato med predsedovanjem posvetila posebno pozornost skupnemu referenčnem okviru za evropsko pogodbeno pravo.
Slovensko predsedstvo se bo zavzemalo za podporo pobudam, ki izboljšujejo praktično sodelovanje med sodišči in sodnimi oblastmi v kazenskem in civilnem pravu.
Pravosodno sodelovanje se usmerja tudi k zagotovitvi, da bo imela Evropska unija usklajeno kazensko politiko, s katero se bo učinkovito bojevala proti težjim kaznivim dejanjem v vseh oblikah.
28. septembra 2002 je Svet Evropske unije sprejel Sklep o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala, zato da se izboljša pravosodno sodelovanje med državami članicami, predvsem v boju proti težjim vrstam kaznivih dejanj. Skladno z določbami sklepa lahko Eurojust pri uresničevanju svojih ciljev deluje po enem ali več nacionalnih članih, ki jih imenujejo države članice, ali pa kot kolegij, ki ga sestavljajo vsi nacionalni člani.
Kljub temu da je institucija mlada, so se v praksi že nakazale nekatere pomanjkljivosti, ki omejujejo njeno optimalno delovanje. Treba je nasloviti vprašanja o pristojnostih nacionalnih članov Eurojusta, izmenjavi podatkov med nacionalnimi oblastmi in Eurojustom ter razmerjem do Evropske pravosodne mreže.
Učinkovito izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami EU zahteva takojšnje sprejetje strukturnih ukrepov na ravni Evropske unije, ki bodo ob upoštevanju temeljnih pravic in svoboščin omogočili kar najboljše usklajevanje pri preiskavah in pregonih kaznivih dejanj s čezmejnim elementom. V ta namen je treba dopolniti operativno funkcijo Eurojusta in približati pristojnosti nacionalnih članov.
Prihodnost Eurojusta je tesno povezana z nadaljnjim razvojem na področju svobode, varnosti in pravice, saj mora tu ohraniti svojo ključno vlogo pri udejanjanju evropskega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in s praktičnim delovanjem vplivati na nadaljnje oblikovanje evropske kazenske politike.
Slovenija je vseskozi poudarjala velik pomen in zasluge Eurojusta v boju proti hujšim oblikam kaznivih dejanj z mednarodnim elementom ter bo še naprej podpirala izboljšave na podlagi pridobljenih izkušenj.
Projekt Delo pri e-pravosodju je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Cilj konference, ki bo na to temo prirejena v Sloveniji, je napredovati pri uporabi informacijske tehnologije v čezmejnih sodnih postopkih v Evropi in izboljšati strukturo s približevanjem evropskim standardom. Slovensko predsedstvo se bo osredotočilo na evropski portal, povezovanje registrov, elektronski evropski plačilni nalog in videokonference.
Zaradi pomembnosti varstva okolja se Republika Slovenija zavzema za učinkovite zakonodajne rešitve, ki bi prispevale k njegovemu ohranjanju. Posamezne države članice na različne načine prispevajo k varstvu okolja, kar zadeva Evropsko unijo, pa je to področje, na katerem naj se zagotavlja visoka stopnja varstva, in le na ravni Skupnosti se je mogoče uspešno upreti kršitvam, ki imajo čezmejni vpliv. Različni prijemi posameznih držav članic namreč omogočajo kršiteljem okoljske zakonodaje, da zlorabljajo predpise v svojo korist. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o kazenskopravnem varstvu okolja (Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the protection of the environment through criminal law) izhaja iz prepričanja, da je na ravni Skupnosti treba določiti kazniva dejanja, pred katerimi bi bilo zagotovljeno enakovrstno kazenskopravno varstvo za celotno območje Skupnosti. Posameznim državam članicam v tem okviru ostane pristojnost, da predpišejo kazenske sankcije k tako usklajeno opredeljenim kaznivim dejanjem. Zato Republika Slovenija podpira čimprejšnje sprejetje te direktive, saj bo z določitvijo kaznivih dejanj, ki bodo veljala za vso Skupnost, preprečevala zdajšnje zlorabe, ki so mogoče zaradi neusklajenosti kazenskih zakonodaj držav članic na področju varstva okolja.
