Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Sporočila za javnost

25.03.2008

Srečanje Visoke posvetovalne skupine o prihodnosti evropske politike na področju notranjih zadev (Skupina Future) – Napoved dogodka

Dragutin Mate, predsednik Sveta EU za področje notranjih zadev in slovenski notranji minister, bo 31. marca in 1. aprila 2008 na Brdu pri Kranju sopredsedoval srečanju Visoke posvetovalne skupine o prihodnosti evropske politike na področju notranjih zadev, ki jo sestavljajo ministri, odgovorni za notranje zadeve iz držav članic sedanje trojke predsedujočih, ministri iz držav članic prihodnje trojke in minister iz ene izmed predstavnic treh predsedujočih v obdobju od začetka 2010 do junija 2011.

Ministri za notranje zadeve držav članic EU so februarja 2007 ustanovili t. i. Skupino Future za zbiranje idej za pripravo osnutka prihodnje evropske politike po letu 2010, tj. po izteku Haaškega programa. Na rednih srečanjih Skupine notranji ministri ter predstavniki Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta EU razpravljajo o politiki na področju notranjih zadev in možnih usmeritvah v prihodnosti. Teme tokratnega srečanja bodo prihodnja ureditev azila na ravni EU, integracija in policijsko sodelovanje.

Na ravni EU poteka implementacija instrumentov t. i. prve faze vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi poenotila postopke in pogoje za podelitev azila v državah članicah. Zaključena naj bi bila do leta 2010, torej do izteka Haaškega načrta, vendar tudi potem ne bo mogoče govoriti o enotnem evropskem azilnem sistemu, saj bodo vsi ukrepi in postopki še vedno v pristojnosti držav članic. Evropski podporni urad, katerega ustanovitev so podprle države članice na neformalnem zasedanju ministrov januarja na Brdu pri Kranju, bo le usklajeval sodelovanje med državami pri izmenjavi podatkov o prosilcih za azil. Zelo pomemben del prihodnje azilne politike bo celovita evalvacija obstoječih instrumentov in ukrepov v okviru skupnega evropskega azilnega sistema in njihovo izboljšanje oziroma preoblikovanje. Prihodnja azilna politika bo še bolj vključena v globalni pristop pri obravnavi migracij, počasi naj bi začela prehajati na raven EU, okrepila pa naj bi se tudi vloga Evropskega podpornega urada.

V zadnjih letih je bil na področju policijskega sodelovanja dosežen velik napredek. Ustanovljen je bil CEPOL (European Police College), ki skrbi za usposabljanje pripadnikov evropskih policij, okrepljeno sodelovanje med policijami poteka prek sklenjenih dvo- ali večstranskih sporazumov, Europol bo v kratkem postal agencija v okviru EU, kar bo še okrepilo njegovo vlogo, v policijsko delo pa se pospešeno uvajajo tudi nove tehnologije. Prihodnje policijsko sodelovanje bo nadgradnja teh ukrepov in prizadevanj, poudarek pa bo tudi na izboljšanju usposabljanja in izobraževanja policistov za uspešnejše soočanje z novimi oblikami kriminala, okrepitvi obmejnega in drugega sodelovanja med policijami ter sodelovanje v okviru t. i. mešanih misij, kar bo še povečalo učinkovitost policijskega dela.

Integracija je eden novejših instrumentov politike EU, saj so tovrstne ukrepe prej izvajale države članice same, sedaj pa je nastala pobuda za usklajevanje integracijskih politik na ravni EU, predvsem z izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Pojav migracij, s katerim se zadnja leta sooča EU, zahteva globalni pristop, ki mora vključevati ne le ukrepe za preprečevanje vstopa in vračanje oseb, ki pridejo v EU na nezakonit način, ampak tudi ukrepe, ki bodo legalnim priseljencem omogočili bivanje in delo v državah članicah. Ukrepi, ki jih izvajajo države članice za integracijo priseljencev, so zelo različni; izkušnje na tem področju kažejo, da uspešna integracija predstavlja priložnost ne le za priseljene osebe, ampak tudi za države članice in EU kot celoto. Poleg tega je to lahko tudi pomemben del varnostne politike, zato bo treba integraciji v okviru politik po letu 2010 nameniti večjo pozornost. Tokratnega srečanja se bo na povabilo slovenskega notranjega ministra kot častni gost udeležil tudi avstrijski zvezni notranji minister Günther Platter, ki bo imel uvodni govor o integraciji.

Na podlagi razprav na sestanku Skupine bo pripravljeno poročilo, ki bo vir idej Evropski komisiji za pripravo naslednjega petletnega programa dela na področju notranjih zadev. Med slovenskim predsedovanjem je načrtovano še eno srečanje ministrov, sodelujočih v Skupini Future. Zaključno poročilo o delu te Skupine bo predstavljeno na neformalnem zasedanju notranjih ministrov med francoskim predsedovanjem.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 25.03.2008