Dr. Lovro Šturm se je rodil 19. maja 1938 v Ljubljani. Po maturi na Klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani in leta 1961 diplomiral. Takoj po diplomi je začel delati kot asistent na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1963 je po končanem študiju v Trstu in Strasbourgu prejel diplomo Mednarodne fakultete za primerjalno pravo. Naslov doktorja pravnih znanosti je po zagovoru doktorske disertacije – Uporaba kibernetike v javni upravi dosegel leta 1966 na Pravni fakulteti v Ljubljani, na kateri je leta 1971 začel predavati upravno pravo.
V letih od 1972 do 1985 je vodil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V naziv redni univerzitetni profesor za upravno pravo in upravne znanosti ter za pravno informatiko je bil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen leta 1986. V letih od 1985 do 1990 je bil predstojnik katedre za upravnopravne znanosti ter predsednik in član odborov ter komisij za študijske zadeve na Pravni fakulteti. Bil je tudi predsednik sveta in znanstvenega sveta Inštituta za javno upravo, član uredniškega odbora vestnika Inštituta za javno upravo ter pozneje revije Javna uprava. V svoji dolgoletni, bogati karieri je bil tudi član izdajateljskega odbora revije Datenverarbeitung im Recht in italijanske revije Informatica e Diritto. Poleg rednih pedagoških obveznosti na Pravni fakulteti je predaval še na podiplomskem študiju na Pravni fakulteti ter na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo ter na Medfakultetnem univerzitetnem programu o varstvu okolja.
Raziskovalno delo je opravljal predvsem na Inštitutu za javno upravo. Sodeloval je pri številnih skupinskih raziskavah, ki jih je tudi vodil. Poleg tega je sodeloval tudi pri petih mednarodnih raziskovalnih projektih, kjer je deloval je kot strokovnjak in svetovalec, in sicer v mednarodnih organizacijah OECD, Pariz (od 1976 do 1979), OZN, New York (od 1977 do 1988), in Evropskem centru za usklajevanje raziskovanj na področju družbenih znanosti, Dunaj (od 1984 do 1987). Od leta 1998 je predsednik Slovenske komisije pravnikov – Slovenske sekcije Mednarodne komisije pravnikov.
Pri izvedbi prvih demokratičnih volitvah leta 1990 v Sloveniji je bil član Republiške volilne komisije. Za člana Ustavnega sodišča Republike Slovenije je bil izvoljen leta 1990. Ustavni sodnik je bil od 1990 do 1998, v letih 1997 in 1998 je bil tudi predsednik Ustavnega sodišča. Bil je urednik zbirke sodnih odločb Ustavnega sodišča od 1991 do 1998. V letu 2000 je bil član Vlade Republike Slovenije ter minister za šolstvo in šport. Od leta 2005 je član vlade in minister za pravosodje.
Bil je na študijskih obiskih pri Visoki šoli za upravne znanosti v Speyerju in pravosodnem ministrstvu dežele Hessen leta 1990, na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in na nemškem zveznem ustavnem sodišču v Karlsruheju leta 1992, na bavarskem ustavnem sodišču v letih 1992 in 1993, pri Inštitutu za politiko in javno pravo Münchenske univerze leta 1994, pri Ustavnem sodišču Republike Avstrije, pri Upravnem sodišču in pri Pravni fakulteti na Dunaju leta 1995, pri Pravni fakulteti Univerze v Firencah ter pri Akademiji za evropsko pravo leta 1995 v Firencah, pri Ustavnem svetu in Upravnem svetu Francoske republike leta 1995 v Parizu.
Sodeloval je na mednarodnem znanstvenem srečanju Fundacije za civilno družbo o vprašanjih demokracije in dekomunizacije leta 1993 v Benetkah, simpoziju evropskih ustavnih sodišč leta 1994 v Budimpešti, mednarodni konferenci o razmerju med pravom Evropske unije in nacionalnim pravom držav članic leta 1995 v Rimu, mednarodnem seminarju Evropske komisije za demokracijo s pomočjo prava o varstvu temeljnih pravic leta 1995 na Brionih, mednarodnem simpoziju o pojmu pravne države leta 1995 v Gradcu, X. konferenci evropskih ustavnih sodišč leta 1996 v Budimpešti.
Objavlja in nastopa na številnih znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Kot strokovnjak na področju javnopravnih znanosti je avtor dvanajstih knjig ter več kot 200 razprav in člankov v periodičnih publikacijah. Na področjih svojega znanstvenoraziskovalnega dela je vodil 22 skupinskih raziskovalnih projektov. Z različnimi referati je nastopil na več kot 30 mednarodnih znanstvenih srečanjih. Njegovi najpomembnejši znanstveni prispevki so na področju zakonitosti delovanja uprave, ustavnosodnega varstva človekovih pravic, pravnega varstva osebnih podatkov in pravnega varstva okolja.
Aktivno govori angleško in nemško ter pasivno francosko, špansko, rusko, srbsko in hrvaško.
